Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) je pokrajinska arhivska ustanova s sedežem na Glavnem trgu 7 v Mariboru. Njegova naloga je zbiranje, varovanje, urejanje in posredovanje arhivskega gradiva, ter omogočanje njegove uporabe za raziskovalne in druge namene. Arhiv izvaja svoje poslanstvo na območju upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. Zavod ima dve enoti: Enoto za koroško območje v Ravnah na Koroškem in Enoto za Prekmurje v Murski Soboti. 24 zaposlenih skrbi za kar 18 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen.
Arhivska dejavnost v Mariboru ima daljše zgodovinske korenine, današnje ime Pokrajinski arhiv Maribor pa je ustanova dobila leta 1963. PAM hrani raznovrstno gradivo, med drugim pergamentne listine, zbirke dokumentov ter arhivsko gradivo upravnih, sodnih, gospodarskih in društvenih ustanov; najstarejše listine v njegovem fondu segajo v leto 1246.
Zgodovina 29. aprila 1933 je bil sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor pa je mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Idejni vodja društva je bil vseskozi Franc Kovačič. Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo trdne znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej. Že ob ustanovitvi so društveni odborniki sklenili, da bodo začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience, predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sprejeli odločitev, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Prvi društveni arhivar je bil Avguštin Stegenšek, osnovo arhivske zbirke pa je predstavljal dar Mateja Slekovca, prvega društvenega predsednika.
Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku leta 1952 z nazivom Državni arhiv LRS - podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv Pokrajinski arhiv Maribor in še danes enako pristojno območje. Ob tem ima zavod dve enoti: Enoto za koroško območje v Ravnah na Koroškem in Enoto za Prekmurje v Murski Soboti. 24 zaposlenih skrbi za kar 18 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen.
Odlikovanja in nagrade Leta 2003 je arhiv prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za 70 let delovanja in za zasluge pri ohranjanju arhivske kulturne dediščine.«
Sklici
Glej tudi Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije Gordana Šövegeš Lipovšek
Zunanje povezave Uradna spletna stran
Kategorija:Javni zavodi Republike Slovenije Kategorija:Arhivi v Sloveniji Kategorija:Ustanove v Mariboru Kategorija:Ustanovitve leta 1963 Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije