Plovdiv () je drugo največje mesto v Bolgariji in središče oblasti Plovdiv. Mesto leži v osrednji južni Bolgariji, severno od gorovja Rodopi. Plovdiv slovi po svojem starem mestnem jedru, ki je ena glavnih turističnih destinacij v državi. V Plovdivu je univerza Paisija Hilendarskega. Leta 2022 je mesto imelo 367.000, v širšem urbanem območju pa preko pol milijona prebivalcev.
Ime thumb|left|Staroveška naselja z imeni s korenom deva; ime Plovdiv naj bi se razvilo iz Populdeva thumb|left|Karta, ki Plovdiv opisuje kot Philippopolis, que et Poneropolis, Duloupolis, Eumolpiada, item Trimontium, at que Pulpudena
Plovdiv je imel v svoji dolgi zgodovini številna imena. Numizmatične raziskaveArheološki muzej Plovdiv. Pridobljeno 30. avgusta 2016.За някои имена на Пловдив . Pridobljeno 30. avgusta 2016. so pokazale, da bi prestolnica Odrinskega kraljestva Odrissa (grško , latinsko ) lahko bila Plovdiv ali Odrin (turško Edirne). TeopompTheopompi . v 4. stoletju pr. n. št. omenja mesto z imenom Poneropolis (, 'mesto malopridnežev'), kamor naj bi Filip II. Makedonski po osvojitvi naselil 2000 mož – lažnih tožnikov in prič, lizunov, pravnikov in drugih lopovov.Plinij Starejši. Po Plutarhu se je mesto tako imenovalo zato, ker je kralj v njem naselil s skupino lopovov in potepuhov.Plutarh, De curiositate. Ime je morda na pol legendarno in mesto v resnici sploh ni obstajalo, tako kot Dulon polis (grško , mesto sužnjev)Fragmenta. in morda Moihopolis (, 'mesto prešuštnikov'). Mesto je dobilo ime Filipopolis ( [pilpopolis], sodobno grško [filpupoli], se pravi Filipovo mesto, iz grškega Filipos – ljubitelj konj, najverjetneje v čast makedonskega kralja Filipa II.Plovdiv . ali morda Filipa V..Arheološki muzej Plovdiv.Kamen Kolev. Двадесет и четирите имена на древния Пловдив . Slednjo možnost prvi omenja Polibij v 2. stoletju pr. n. št. v zvezi z njegovim vojnim pohodom. Plutarh in Plinij Starejši sta Filipopolis istovetila z nekdanjim Poneropolisom.Plinij Starejši. 18. poglavje: Trakija in Egejsko morje. Strabon je naselje Filipa II. opisal kot »najbolj grešno in hudobno«, tako kot Kabile,Strabon. Geografija. medtem ko je Ptolemaj trdil da sta Filipopolis in Poneropolis različni mesti.
Staro ime mesta je bilo Kendrisia (), kar dokazujejo najstarejše najdbe,Zgodovina Plovdiva. ki omenjajo, da je kralj Bejtis, svečenik sirske boginje, prinesel darila kendriškemu Apolonu,Ἀπόλλωνι Κενδρισῳ Βειθυς Κοτυος ἱερεὺς Συρίας θεᾶς δῶρον ἀνε. božanstvu, ki se je pod lokalnimi imeni častilo tudi v drugih mestih. Na kasnejših rimskih novcih je ime, ki morda nastalo iz imena tračanskega boga Kendrisa, katerega so enačili z Apolonom,Classical Numizmatic Group inc. cedrovega gozda, ki ga omenjajo antični avtorji ali iz imena tračanskega plemena. Ime Tiberias, ki ga je mesto domnevno imelo v 1. stoletju, je dobilo po rimskem cesarju Tiberiju, katerega vazal je bilo tudi Odrijsko kraljestvo.Philippopolis, Thrace (I-VII c.).
Plinij v 1. stoletju omenja, da so Rimljani po zasedbi Trakije mesto preimenovali v Trimontium, kar pomeni 'Trije hribi' oziroma 'Mesto na treh hribih'. Včasih se je po rimskih družinah imenovalo tudi Ulpia, Flavia in Julia.
Amijan Marcelin je v 4. stoletju zapisal, da je mesto stari Eumolpias/Eumolompiada (latinsko ).De re nummaria antiqua, opera quae extant universa, Том 3. Ime, ki je kronološko najstarejše, je dobilo po mitološkem tračanskem kralju Evmolpu, sinu PozejdonaA Classical Dictionary ali Jupitra,Mikalson, Jon D. (2010). Ancient Greek religion (2. izdaja.). Chichester, West Sussex, U.K.: Wiley-Blackwell. str. 57. ISBN 9781444358193. ki je mesto ustanovil okrog leta 1200 pr. n. št.Alicia Morales Ortiz, Cristóbal Pagán Cánovas, Carmen Martínez Campillo (uredniki). The Teaching of modern greek in Europe. Editum, str. 64. ISBN 84-8371-938-X.. ali 1350 pr. n. št.Plovdivska enciklopedija, ali po evlompejah, devicah v Vestinih templjih.Zgodovina Plovdiva. V 6. stoletju je Jordanes zapisal, da se je mesto nekoč imenovalo Polpudeva (latinsko ), potem pa ga je Filip Arabski po sebi preimenoval v Filipopolis.Arabs Thracia, Tom. 4.
Kasnejša imena so najverjetneje ustni prevodi tračanskega imenaHistory. Plovdiv Municipality. in drugih imen. Besedi Philip + deva (mesto) in Plovdiv vsebujeta enake soglasnike in imata podoben zven, vendar nimata istega porekla kot na primer Odrin in Adrianapolis. Ime Pulpudeva, ki v tračanščini pomeni »jezero mesto«, je zato verjetno predhodnik imena nekega drugega mesta. Bolgarsko ime, ki se je razvilo iz tračanskega Pulpudeva, se je začelo pojavljati v 9. stoletju. Philipopolis or Eumolpia or Trimontium (Plovdiv）Bulgaria. Glasilo se je Papaldiv, Papaldin, Plo(v)div, Pladiv, Pladin, Plapdiv in Plovdin,Theodora Dragostinova. Between Two Motherlands: Nationality and Emigration Among the Greeks of Bulgaria, 1900–1949. Cornell University Press, 2011, ISBN 0-8014-4945-6,underline remark # 47. s čimer je izgubilo svojo vsebino. Bolgarska različica Plovdiv je začela prevladovati po drugi svetovni vojni.Plovdiv. Encyclopaedya Britannica.
Križarji so mesto imenovali Prineople, Sinople in Finepople, Turki pa Filibe. Ime Filibe, ki je popačenka imena Filip, se je v dokumentih prvič pojavilo leta 1448.Славяните и славянската филология.
Zgodovina Stari vek left|200px|thumb|Karta znanih delov rimskega mesta na karti sodobnega Plovdiva
V Plovdivu so odkrili sledi naselja in nekropole iz nove kamene dobe,Darik. fino lončeninoPlovdiv: New ventures for Europe's oldest inhabited city. The Courier. Januar-februar 2010. in predmete za vsakdanjo rabo, ki kažejo, da je bila naselbina zgrajena konec 4. tisočletja pr. n. št..Детев, П.. Разкопки на Небет тепе в Пловдив, ГПАМ 5 (1963): 27–30.Ботушарова, Л.. Стратиграфски проучвания на Небет тепе, ГПАМ 5 (1963): 66–70.
Tračanske nekropole so iz 3.-2. tisočletja pr. n. št., tračansko mesto pa je bilo zgrajeno med 2. in 1. tisočletjem pr. n. št..Archeological investigation of Plovdiv. European Capital of Culture for 2019. Mesto je bilo trdnjava neodvisnega lokalnega tračanskega plemena Besi.Елена Кесякова; Александър Пижев; Стефан Шивачев; Недялка Петрова (1999). Книга за Пловдив. Пловдив: Издателство „Полиграф“. str. 20–21. ISBN 954-9529-27-4. Med vladavino perzijskega vladarja Dareja I. Velikega je bilo leta 516 pr. n. št. vključeno v Ahemenidsko cesarstvo.Simon Hornblower, Antony Spawforth. The Oxford Classical Dictionary, str. 1514. ISBN 0-19-860641-9. Leta 492 pr. n. št. je Trakijo ponovno podjarmil ahemenidski general Mardonij. Postala je perzijska vazalna država, kar je obstajala do leta 479 pr. n. št. in začetka vladavine Kserksesa I..Dimitri Romanoff. The orders, medals, and history of the Kingdom of Bulgaria, str. 9. Mesto je bilo vključeno v Odriško kraljestvo (460 pr. n. št.-46 n. št.), ki je bilo tračanska plemenska zveza. Kraljestvo je leta 342 pr. n. št. podjarmil Filip II. MakedonskiИстория на България, Том 1, Издателство на БАН, София, 1979, str. 206. in odstavil tračanskega kralja. Deset let kasneje je Sevt III. Odriški ponovno ustanovil tračansko kraljestvo, ki je bilo pod makedonsko suverenostjo. Kraljestvo je nastalo po, recimo, uspešnem uporu proti Aleksandru Makedonskemu, ki se je končal niti z zmago niti s porazom.A. B. Bosworth. Conquest and Empire: The Reign of Alexander the Great. Cambridge University Press, str. 12. Odriško kraljestvo se je postopoma otreslo makedonske nadoblasti, mesto pa so med selitvijo v Vzhodno Evropo, verjetno v 270. letih pr. n. št., uničili Kelti.Bulgaria. University of Indiana. 1979. str. 4. Leta 183 pr. n. št. je mesto osvojil Filip V. Makedonski, vendar so ga kmalu zatem ponovno osvojili Tračani.
Leta 72 pr. n. št. je mesto osvojil rimski general Mark Lukul, vendar so ga kmalu ponovno osvojili Tračani. Leta 46 n. št. ga je cesar KlavdijDimitrov, B. (2002). The Bulgarians – the first Europeans. Sofija: University press "St Climent of Ohrid". str. 17. ISBN 954-07-1757-4. dokončno vključil v Rimsko cesarstvo. Bil je metropola province Trakije in v poznem 1. stoletju dobil status mesta.История на България, Том 1, Издателство на БАН, София, 1979, str. 307. Trimontij je bil pomembno cestno križišče, za katero je Lucijan dejal, da je »največje in najlepše od vseh mest«. Četudi ni bil glavno mesto province Trakije, je bil največje in najpomembnejše mesto v provinci.Lenk, B. – RE, 6 A, 1936 col. 454 sq. in kot tako tudi sedež Tračanske zveze.Римски и ранновизантийски градове в България, str. 183. V tistem času je skozi mesto potekala Via Militaris (ali Via Diagonalis), najpomembnejša rimska vojaška cesta na Balkanu.Cultural Corridors of South East Europe/Diagonal Road. Association for Cultural Tourism.Николов, Д.. Нови данни за пътя Филипопол-Ескус, София, 1958, str. 285. sličica|Antično gledališče v Plovdivu Rimsko obdobje je bilo obdobje rasti in kulturne odličnosti.Dimitrov, B. (2002). The Bulgarians – the first Europeans. Sofija: University press "St Climent of Ohrid". str. 18–19. ISBN 954-07-1757-4. Ostanki stavb kažejo, da je bilo živahno cvetoče mesto s številnimi javnimi stavbami, svetišči, kopališči, gledališči in stadionom in edino v Bolgariji z vodovodnim sistemom in kanalizacijo. Trimontij je leta 179 dobil še drugo obzidje. Mesto se je dotlej razširilo s treh hribov tudi v dolino. Deli obzidja so se ohranili in so velika turistična zanimivost. Doslej so izkopani samo manjši deli antičnega mesta.PlovdivCity.net. Pridobljeno dne 10. novembra 2007.
Leta 250 so mesto do tal požgali Goti pod poveljstvom vladarja Kniva. Po pisanju Amijana Marcelina je večina od 100.000 meščanov umrla ali bila ujeta.Елена Кесякова; Александър Пижев; Стефан Шивачев; Недялка Петрова (1999). Книга за Пловдив. Пловдив: Издателство „Полиграф“. str. 47–48. ISBN 954-9529-27-4. Mesto je za okrevanje potrebovalo nekaj stoletij, potem pa so ga leta 441-442 ponovno opustošili, tokrat Atilovi Huni, leta 471 pa še Goti Teodorika Strabona.Roman Plovdiv: History.
Srednji vek V drugi polovici 6. stoletja so celo tračansko ozemlje naselili Slovani. Naselitev je bila očitno mirna, saj ni nobenih zapisov o kakšnih napadih.Dimitrov, B. (2002). The Bulgarians – the first Europeans. Sofija: University press "St Climent of Ohrid". str. 25. ISBN 954-07-1757-4. Z ustanovitvijo Bolgarije leta 681 se je Trimontij preimenoval v Filipopolis in postal pomembna obmejna trdnjava Bizantinskega cesarstva. Leta 812 ga je osvojil bolgarski kan Krum, regija pa je bila v celoti vključena v Prvo bolgarsko cesarstvo šele leta 834 med vladavino kana Malamirja.Andreev, J.. The Bulgarian Khans and Tsars (Blgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trnovo, 1996, str. 66. ISBN 954-427-216-X. Leta 855–856 ga je za nekaj časa osvojilo Bizantinsko cesarstvo, potem pa so ga Bizantinci vrnili Borisu I. Bolgarskemu.V. Gjuzelev (1988). Medieval Bulgaria, Byzantine Empire, Black Sea, Venice, Genoa. Centre Culturel du Monde Byzantin. Verlag Baier, str. 130.Bulgarian Historical Review (2005). United Center for Research and Training in History. Publishing House of the Bulgarian Academy of Sciences 33 (1-4): 9. Iz Filipopolisa se je začel po Bolgariji širiti vpliv dualitične cerkvene doktrine, ki je postala osnova za bogumilsko herezijo. Mesto je ostalo pod bolgarsko oblastjo verjetno do leta 970,Делев. Българската държава и общество при управлението на цар Петър, История и цивилизация за 11. клас, 2006. čeprav ga v času bizantinskega cesarja Konstantina VII. v 10. stoletju omenjajo kot mesto v bizantinski Makedonski témi (osmanska upravna enota).