Černobilska nesreča, ki velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini, se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki, ki je bila takrat del Sovjetske zveze in je danes v Ukrajini. Od leta 1986 naprej o skupnem številu smrtnih žrtev nesreče ni bilo točnega števila; kot je ugotovila strokovna medicinska revija The Lancet in drugi viri, ostaja število žrtev nepoznano.

Obstaja soglasje, da je približno 31 ljudi umrlo zaradi neposredne eksplozije in sindroma akutnega sevanja (ARS) v nekaj sekundah do mesecev po katastrofi, skupaj pa 60 v desetletjih, vključno s kasnejšimi obolenji raka, ki ga je povzročilo sevanje. Ni pa enotnih podatkov o natančnem številu predvidenih smrtnih žrtev zaradi dolgoročnih učinkov katastrofe na zdravje; ocene smrtnih žrtev zaradi dolgoročnih posledic se gibljejo do 4.000 (po sklepih skupnega konzorcija Združenih narodov iz leta 2005 in 2006) za najbolj izpostavljene prebivalce Ukrajine, Belorusije in Rusije, do skupaj 16.000 za vse, ki so bili izpostavljeni sevanju na celotnem območju celine Evrope ter s številkami do 60.000, če upoštevamo razmeroma majhne učinke po vsem svetu. Takšna števila temeljijo na močno izpodbijanem linearnem brezpragovnem modelu.

Ta problem brez praga epidemiologije ni edinstven za Černobil in podobno ovira poskuse ocene nizke stopnje onesnaženosti z radioaktivnostjo, onesnaženosti zraka in naravne izpostavljenosti sončni svetlobi. Določanje povišanega tveganja ali skupnega števila smrtnih primerov zaradi zelo majhnih odmerkov je popolnoma subjektivno in čeprav bi bilo mogoče zaznati veliko višje vrednosti, so nižje vrednosti zunaj statistično pomembnega dosega empirične znanosti in naj bi ostale neznane..

Seznam uradnih neposrednih žrtev V spodnji preglednici je 31 oseb, katerih smrt je Sovjetska zveza vključila v svoj uradni seznam – objavljen v drugi polovici leta 1986 – žrtev, ki jih je mogoče neposredno pripisati nesreči. Žrtve v preglednici so razvrščene po datumu smrti. +ImeDatum in kraj rojstvaDatum in kraj smrtiOpombeValerij Hodemčuk24. marec 1951, Ivankiv Rainov26. april 1986, Jedrska elektrarna ČernobilHodemčuk je bil v času eksplozije v reaktorju 4 in je postal prva smrtna žrtev v nesreči, saj naj bi ga eksplozija takoj ubila. Njegovega trupla niso nikoli našli in predvidevajo, da je pokopan pod ruševinami obtočnih črpalk v reaktorju 4. Vladimir Šašenok21. april 1951, Schucha Dam26. april 1986, PripjatŠašenok je bil v času eksplozije v bližini reaktorja 4 in je bil zaradi eksplozije v reaktorju huje poškodovan. Odpeljan je bil v bolnišnico v Pripjatu, vendar je zaradi hudih poškodb umrl pozno zjutraj istega dne.Aleksander Lelečenko28 julij 1938, Lubensky7. maj 1986, KijevLelečenko je v trenutku eksplozije prispel v nadzorno reaktorja bloka 4. Da bi mlajšim delavcem prihranil izpostavljenost sevanju, je trikrat šel skozi radioaktivno vodo in ruševine v reaktorju, da je izklopil elektrolizatorje in dovod vodika do generatorjev, nato poskusil napajati črpalke napajalne vode.Vladimir Tišura15. december 1959, Leningrad10. maj 1986, MoskvaTishura je gasil požare na strehi reaktorja 3 in okoli prezračevalnih jaškov.Viktor Kibenok17. februar 1963, Ivanivka11. maj 1986, MoskvaKibenok je v elektrarno prispel ob 1.45 zjutraj in se srečal s Pravikom ter se pogovoril o tem, kako se najbolje spopasti s požarom. Nadzoroval je gašenje požara na strehi reaktorja 3. Imel je opečene in mehurjaste ustnice, ker je vdihnil preveč dima, ki ga je povzročil goreči bitumen, ki je prekril streho turbinske dvorane.Vladimir Pravik13. junij 1962, Černobil11. maj 1986, MoskvaPravik je prvi prispel v elektrarno, gasilsko ekipo pa je usmeril na streho turbinske dvorane. Večkrat je hodil do strehe reaktorja 3, da bi pomagal Kibenokovi enoti. Njegove oči naj bi se zaradi intenzivnosti sevanja spremenile iz rjavih v modre.Aleksander Akimov6. maj 1953, Novosibirsk11. maj 1986, MoskvaAkimov je po eksploziji v kleti elektrarne poskušal vspostaviti ponoven zagon dotoka podvodne vode v porušen reaktor, pri tem pa je bil izpostavljen smrtonosni dozi sevanja.Anatolij Kurguz12. junij 1957, Unechskoho12. maj 1986, MoskvaOpečen od radioaktivne pare, ki je vstopila v njegovo nadzorno sobo v epicentru eksplozije, je Kurguz pomagal reševalcem; njegov prijatelj Oleg Genrikh je preživel.Vasilij Ignatenko13. marec 1961, Branhin13. maj 1986, MoskvaIgnatenko je pomagal pri gašenju požarov na strehi reaktorja 3 in okoli prezračevalnih jaškov.Orlov Ivan10. januar 194513. maj 1986 Ivan je prejel veliko dozo sevanja 12 Gy.Georgi Popov21. februar 194013. maj 1986Popov je pomagal pri gašenju požarov v turbinski sobi.Leonid Toptunov16. avgust 1960, Mykolaivka14. maj 1986, MoskvaToptunov je po eksploziji skupaj z Akimovom v kleti elektrarne poskušal ponovno zagnati dotok podvodne vode v porušen reaktor, pri tem pa je bil izpostavljen smrtonosni dozi sevanja.Nikolaj Vaščuk5. junij 1959, Haicheng14. maj 1986, MoskvaVaščuk je gasil požare na strehi reaktorja 3. Večkrat je preusmeril gasilske cevi na streho in z nje.Aleksander Kudrjavcev11. december 195714. maj 1986, MoskvaKurdjavcev je bil med poskusom ročnega spuščanja krmilnih palic izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja, ko je pogledal neposredno v odprto jedro reaktorja.Vjačeslav Bražnik3. maj 1957, Atbasar14. maj 1986, MoskvaVjačeslav je bil v času eksplozije v turbinski dvorani. Med gašenjem in stabilizacijo turbine je bil izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja (več kot 1000 rad). Umrl je v moskovski bolnišnici. Nikolaj Titenok5. december 1962, Mykolaivka16. maj 1986, MoskvaTitenok je gasil požare na strehi reaktorja 3 in okoli prezračevalnega sklopa.Viktor Proskurjakov9. april 1955, Svobodnyj17. maj 1986, MoskvaProskurjakov je bil v času eksplozije v nadzorni sobi; med poskusom ročnega spuščanja kontrolnih palic je bil izpostavljen smrtnemu odmerku sevanja, ko je pogledal neposredno v odprto jedro reaktorja in utrpel 100-odstotne opekline.Viktor Lopatjuk22. avgust 1960, Lylov17. maj 1986, MoskvaLopatjuk je bil med izklopom elektrolizatorja izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja.Anatolij Šapovalov6. april 1941, Kirovograd19. maj 1986, MoskvaŠaplovalov je pomagal gasiti požare in je upravljal električno opremo.Viktor Degtjarenko10. avgust 1954, Ryazan19. maj 1986, MoskvaDegtjarenko je bil blizu črpalk v trenutku eksplozije; imel je ožgan obraz od pare in vroče vode.Anatolij Baranov13. junij 1953, Tsyurupynsk20. maj 1986, MoskvaBaranov je sodeloval pri preprečevanju širjenja požara skozi agregatno dvorano.Kostantin Perčuk11. november 1952, Magadan20. maj 1986, MoskvaPerčuk je bil v času eksplozije v turbinski dvorani. Med gašenjem in stabilizacijo turbine je bil izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja. Vladimir Savenkov15. februar 195821. maj 1986Savenkov je bil prvi od inženirjev elektrarne, ki je zbolel za akutnim sevalnim sindronom. Pokopan je bil v svinčeni krsti.Ivanenko Ekaterina11. september 1932, Nezhihov26. maj 1986, MoskvaEkaterina je varovala vrata nasproti reaktorja 4, ostala v službi celo noč do jutra.Jurij Konoval1. januar 1942, Ust-Pier,28. maj 1986, MoskvaKonoval je vodil stroje in pomagal pri gašenju požarov v reaktorju 4. Med časom, ko je pomagal v nesreči, je bil izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja.Anatolij Sitnikov20. januar 1940, Voskresenka31. maj 1986, MoskvaSitnikov je bil izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja (približno 1500 rentgenov) med pregledovanjem škode na reaktorju 4 in pomočjo pri oskrbi s hladilno tekočino.Valerij Perevozčenko6. maj 1947, Starodub13. junij 1986, MoskvaPervozčenko je bil med poskusom iskanja in reševanja Hodemčuka in drugih ter ročnim spuščanjem kontrolnih palic izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja; skupaj s Kudryavtsevim in Proskuryakovom je pogledal neposredno v odprto jedro reaktorja in utrpel sevalne opekline na strani in hrbtu. Dodatno si je prizadeval, da bi rešil enega od svojih prijateljev posadke.Jurij Veršin22. maj 1959, Zuyevskaya21. julij 1986, MoskvaVeršin je bil v turbinski dvorani v času eksplozije; med gašenjem in stabilizacijo turbine je bil izpostavljen smrtonosnemu odmerku sevanja, več kot 10 Gy (1.000 rad). Med poskusi klica v nadzorno sobo je bil obsevan s kosom goriva, ki je pristal na bližnjem transformatorju turbogeneratorja 7.Aleksander Novik11. avgust 1961, Dubrovytsky26. julij 1986, MoskvaNovik je bil med gašenjem in stabilizacijo turbine, izpostavljen smrtonosni dozi sevanja (več kot 10 sivih (1.000 rad)). Med poskusi klica v nadzorno sobo je bil obsevan s kosom goriva, ki je pristal na bližnjem transformatorju turbogeneratorja 7.Klavdija Luzganova9. maj 1927 31. julij 1986, MoskvaLuzganova je varovala gradbišče stavbe za skladiščenje izrabljenega goriva, približno 200 metrov od bloka 4.Leonid Teljatnikov25. januar 19512. december 2004, KijevTeljatnikov je bil med gašenjem požara v reaktorju 4 in na strehi reaktorja 3 izpostavljen majhni dozi sevanja, vendar je posledično zbolel za rakom, zaradi česar je umrl 18 let pozneje.

Glej tudi

Dejanja posameznikov v Černobilski nesreči

Sklici

Kategorija:Umrli v Ukrajini Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče