Bai sema (, ) so mejni kamni, ki označujejo sveto območje za phra ubosot (dvorana za posvečevanje) znotraj tajskega budističnega templja (wat); sicer imenovano sema hin ().
Zgodovina V Vinaya Pitaki je zapisano, da mora Baddhasima (območje, kjer menihi izvajajo Sanghakammo ali budistične svete obrede) imeti prostor za 21 sedečih menihov, s prostorom, dolgim za dolžino podlakti, med vsakim menihom. Območje ne sme biti večje od treh yojana, kar je približno 48 kilometrov. To verjetno pomeni največji obseg. Z drugimi besedami, Baddhasima ne sme biti premajhna niti prevelika.
Piše tudi, da se Baddhasimo lahko označi z naslednjimi Nimitta (mejnimi oznakami): hribi, skalne formacije, gozdovi, drevesa, mravljišča, ulice, reke in druge vode, kot sta morje ali ribnik. Vrsta Nimitte se na Tajskem uporablja predvsem v kamnu. Najstarejše kamnite bai seme na Tajskem so našli na severovzhodu Tajske (Isan) in izvirajo iz obdobja Dvaravati (6.–9. stoletje n. št.).
Postavitevbai seme
Preden se začne delo na novem phra ubosotu, se izkoplje devet lukenj: osem na glavnih točkah, deveta pod njimi pa tam, kjer bo postavljen glavni kip Bude. Luk nimit (), okrogli kamni velikosti topovske krogle, se med verskim obredom položijo v te luknje. Nato se osem kamnov Sema položi čez tiste Luk Nimite, ki so na glavnih točkah. Dvojni (ali celo trojni) bai sema pomeni, da je bil phra ubosot obnovljen ali posvečen za uporabo več kot enega meniškega reda ali da ima tempelj kraljevsko povezavo (fotografija 1).
Opis bai seme Tajska beseda bai sema pomeni 'listi Sema', ker je oblika ploščatih kamnov Sema nekoliko podobna obliki listov drevesa Bodi, drevesa, pod katerim je Buda dosegel razsvetljenje (Slika 1).
Deli bai seme so na tajskem opisani kot deli telesa: 'vrat', 'ramena', 'prsi', 'boki' in 'trebuh'. V času kraljestva Ayutthaya in naslednjega obdobja Rattanakosin je bila bai sema včasih okrašen z očmi (Slika 2) in knežjimi kronami (Slika 3). Red Thammayut, ki ga je leta 1833 ustanovil princ Mongkut (kasnejši kralj Rama IV.), je razvil tridimenzionalno obliko bai seme (Slika 4).
Galerija
Viri No Na Paknam: The Buddhist Boundary Markers of Thailand. Muang Boran Press, Bangkok 1981 (No ISBN, only to be had from used bookstores) No Na Paknam: Sima Gattha, Samut Khoi Wat Suthat Thepwararam ("Manuscript of Sima of Wat Suthat Dhepvararam"). Muang Boran Press, Bangkok 1997,
Zunanje povezave
Ancient Thai History: Sacred sema stones in Isan
Kategorija:Tajska arhitektura Kategorija:Budistična arhitektura