sličica|420x420_pik|Kemijska struktura β- karotena, razširjenega naravnega pigmenta. Karotenoidi so rumeni, oranžni in rdeči organski pigmenti, ki jih proizvajajo rastline in alge, pa tudi številne bakterije, arheje in glive. Karotenoidi dajejo značilno barvo bučam, korenju, pastinaku, koruzi, paradižniku, kanarčkom, plamencem, lososom, jastogom, kozicam in narcisam. Več kot 1100 identificiranih karotenoidov lahko nadalje razdelimo v dva razredaksantofile, ki vsebujejo kisik, in karotene, ki so čisti ogljikovodiki in ne vsebujejo kisika.
Vsi so derivati tetraterpenov, kar pomeni, da so sintetizirani iz osmih enot izoprena in vsebujejo 40 atomov ogljika. Na splošno karotenoidi absorbirajo valovne dolžine od 400 do 550 nanometrov (od vijolične do zelene svetlobe). Zaradi tega so spojine živo rumene, oranžne ali rdeče. Karotenoidi so prevladujoči pigment v jesenski obarvanosti listov približno 15–30 % drevesnih vrst, vendar so številne rastlinske barve, zlasti rdeče in vijolične, posledica polifenolov.
Karotenoidi imajo v rastlinah in algah dve ključni vlogi: absorbirajo svetlobno energijo za uporabo pri fotosintezi in zagotavljajo fotozaščito z nefotokemičnim gašenjem. Karotenoidi, ki vsebujejo nesubstituirane beta-iononske obroče (vključno z β-karotenom, α-karotenom, β-kriptoksantinom in γ-karotenom), imajo aktivnost vitamina A (kar pomeni, da se lahko pretvorijo v retinol). V očesu so lutein, mezo-zeaksantin in zeaksantin prisotni kot makularni pigmenti, katerih pomen za vid je še vedno predmet klinični raziskav.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Fotosinteza