Romska zastava () je mednarodna etnična zastava Romov, zgodovinsko najpogosteje znanih kot Cigani. Ti predstavljajo manjšino brez države, pretežno v Evropi, razpršeni pa so tudi po delih drugih celin. Zastavo so odobrili predstavniki različnih romskih skupnosti na prvem in drugem svetovnem romskem kongresu leta 1971 in 1978. Tvorita jo modro in zeleno ozadje, ki predstavljata nebesa oziroma zemljo; v središču pa je 16-kraka rdeča dharmačakra ali kolo. Ta element predstavlja potujočo tradicijo Romov in je tudi poklon zastavi Indije, ki ga je zastavi dodal učenjak Weer Rajendra Rishi.
Starejša romska simbolika obsega insignije, ki odražajo poklicne in plemenske delitve, pa tudi toteme in piktograme. V nekaterih primerih so bili romski »kralji« in »knezi« vključeni tudi v evropsko heraldično tradicijo z lastnimi grbi. Zaradi te sinteze so se vizualno povezovali s heraldičnimi živalmi, vključno z gadom in v 19. stoletju z ježem. Okoli leta 1890 so člani Društva za cigansko izročilo (Gypsy Lore Society) sklepali, da imajo španski Romi raje rdeče-rumeno-črno trobarvnico, in jo sprejeli kot generični romski simbol. Na Balkanu je bila korporativna zastopanost dodeljena romskemu esnafu – kar je predhodilo ustanovitvi sodobnih poklicnih sindikatov, ki so imeli vsi svoje pečate ali zastave. V prvih fazah identitetne politike v 20. stoletju so se pojavile romske politične skupine, vendar so njihovi simboli ostali povezani s simboli prevladujočih kulturnih nacionalizmov v posameznih državah. V medvojnem obdobju so različne in konkurenčne romske zastave tako večinoma temeljile na romunski, poljski, komunistični ali islamski simboliki .
Zastava iz leta 1971 naj bi oživila enostaven modro-zelen dvobarvni slog, ki ga je domnevno ustvaril aktivist Gheorghe A. Lăzăreanu-Lăzurică v medvojni Veliki Romuniji. To zasnovo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja podprl Ionel Rotaru, ki jo je razglasil tudi za zastavo neodvisnega naselitvenega območja Romov ali Romanistan. Tribarvna različica, ki so jo nosili preživeli genocida nad Romi, se je prenehala uporabljati zaradi obtožb, da predstavlja komunizem. Rishijeva dokončna različica iz leta 1978 z dodanim kolesom je pridobila na priljubljenosti konec 20. stoletja; še posebej je povezana s skupinami, ki zagovarjajo nadnacionalno enotnost Romov in se borijo proti njihovemu označevanju kot »Cigani«. To zastavo so promovirali igralec Yul Brynner, pisatelj Ronald Lee in violinist Yehudi Menuhin, sprejel pa jo je tudi »kralj« Florin Cioabă. Še posebej priljubljena je bila v socialistični Jugoslaviji, ki ji je ob sprejetju podelila uradno priznanje.
Svetovni romski kongres ni nikoli podal pravil za zastavo, ki tako obstaja v raznih različicah in ima številne izpeljanke, vključno z nacionalnimi zastavami, na katerih je upodobljena Rishijeva dharmačakra. Več držav in skupnosti jo je uradno priznalo v letu 2010, vendar je njeno prikazovanje sprožilo polemike tudi v različnih delih Evropske unije. Izpeljanke so se v istem obdobju pogosto uporabljale tudi v romski politični simboliki. Vendar je bila romska zastava v znanstveni skupnosti kritizirana kot evrocentričen simbol, njeno prikazovanje pa kot površna rešitev za vprašanja, s katerimi se sooča etnična skupina, ki jo predstavlja. Različna romska plemena, pa tudi Aškali in balkanski Egipčani, ki tvorijo ločeno etnično skupino, so jo nenehno zavračala.
Kategorija:Romska kultura Kategorija:Etnične zastave Kategorija:Vodoravno simetrične zastave