Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF) je organizacijska enota Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki organizira, usklajuje in podpira znanstvenoraziskovalno dejavnost na fakulteti. Njegova temeljna naloga je ustvarjanje pogojev za kakovostno raziskovalno delo na področjih humanistike in družboslovja ter spodbujanje sodelovanja z domačim in mednarodnim okoljem.

Poslanstvo in dejavnost Znanstvenoraziskovalna dejavnost je ena izmed temeljnih dejavnosti Filozofske fakultete in se izvaja predvsem na oddelkih, pogosto v tesni povezavi z izobraževalnim procesom. ZIFF povezuje vse zaposlene visokošolske učitelje in raziskovalce, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na fakulteti, ter skrbi za institucionalni okvir njihovega delovanja.

Raziskave, ki potekajo v okviru ZIFF, so prepoznavne v slovenskem in mednarodnem prostoru, zlasti na področjih humanističnih in družboslovnih ved. Raziskovalna dejavnost fakultete predstavlja pomembno gonilo sodelovanja z družbenim okoljem ter pomembno prispeva k razvoju mednarodnega znanstvenega sodelovanja.

Raziskovalna dejavnost ZIFF že vrsto let povezuje približno 450 raziskovalcev in letno vodi okoli 100 raziskovalnih projektov, s čimer sodi med največje raziskovalne organizacije v Sloveniji ter največjo na področjih humanistike in družboslovja.

V okviru inštituta se izvajajo:

temeljni raziskovalni projekti, ciljni raziskovalni projekti, podoktorski projekti, mednarodni raziskovalni in razvojni projekti, drugi raziskovalni in razvojni projekti.

Raziskovalne dejavnosti so financirane s strani Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ministrstev (Ministerstvo za šolstvo in šport, Ministerstvo za promet), Evropske komisije, gospodarstva ter individualnih naročnikov.

Znanstvenoraziskovalno dejavnost je mogoče razmejiti na strokovni ter administrativno-finančni del.

Organizacija in upravljanje

Strokovni del Strokovni del raziskovalne dejavnosti je v izključni domeni oddelkov Filozofske fakultete, ki vsebinsko pripravljajo raziskovalne projekte in jih v skladu z razpisnimi pogoji prijavljajo preko ZIFF.

Administrativno-finančni del ZIFF v sodelovanju z računovodsko in kadrovsko službo fakultete zagotavlja svetovalno, informacijsko, administrativno-tehnično in finančno podporo raziskovalnim projektom.

Inštitut vodi prodekan oziroma prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki skupaj s Svetom ZIFF usmerja in koordinira delovanje inštituta.

Organi ZIFF Organa Znanstvenoraziskovalnega inštituta sta:

prodekan oziroma prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, Svet ZIFF.

Prodekan za znanstvenoraziskovalno delo je Sašo Jerše.

Svet ZIFF Svet ZIFF sestavljajo prodekan za znanstvenoraziskovalno delo, strokovni vodja ZIFF ter predstavniki vseh oddelkov Filozofske fakultete, ki jih na predlog oddelkov imenuje Senat fakultete. Svet se sestaja najmanj enkrat letno oziroma po potrebi. Njegovo posvetovalno telo je Zbor raziskovalcev.

Člani Sveta ZIFF (mandat do 30. novembra 2029) Marjeta Vrbinc – Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Manca Vinazza – Oddelek za arheologijo Nataša Vampelj Suhadolnik – Oddelek za azijske študije Miha Kovač – Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Mirjana Mencej – Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Jurij Simoniti – Oddelek za filozofijo Katja Vintar Mally – Oddelek za geografijo Uršula Krevs Birk – Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Marko Marinčič – Oddelek za klasično filologijo Aleš Nagode – Oddelek za muzikologijo Janica Kalin – Oddelek za pedagogiko in andragogiko Igor Žunkovič – Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Christina Manouilidou – Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Agnes Pisanski Peterlin – Oddelek za prevajalstvo Gaja Zager Kocjan – Oddelek za psihologijo Florence Lucienne Gacoin-Marks – Oddelek za romanske jezike in književnosti Blaž Podlesnik – Oddelek za slavistiko Nina Ditmajer Prando – Oddelek za slovenistiko Anja Zalta – Oddelek za sociologijo Renata Novak Klemenčič – Oddelek za umetnostno zgodovino Marta Verginella – Oddelek za zgodovino Maja Zupančič, P5-0062 Anja Podlesek, P5-0110 Jasna Mažgon, P5-0174 Tanja Merčun Kariž , P5-0361 Jaka Repič, P6-0187 Roman Kuhar , P6-0194 Matej Klemenčič, P6-0199 Mojca Smolej, P6-0215 Martina Ožbot Currie, P6-0218 Barbara Lampič, P6-0229 Rok Stergar, P6-0235 Tomislav Virk, P6-0239 Jana Rošker, P6-0243 Matija Črešnar, P6-0247 Slavoj Žižek Krečič, P6-0252 Tanja Žigon, P6-0265 Ksenija Vidmar Horvat, P6-0400 Simon Krek, P6-0411 Nike Kocijančič Pokorn, P6-0446

Založniška dejavnost Ena izmed prioritet ZIFF je že od njegove ustanovitve objavljanje raziskovalnih izsledkov. Inštitut je iz lastnih sredstev razvil obsežno založniško dejavnost, ki je sprva omogočala izdajanje znanstvenih in strokovnih revij ter zbornikov.

Že od leta 1980 je razvijal lastno založniško dejavnost. Leta 1985 je v prizadevanju za poenotenje publikacij je ZIFF oblikoval lastno knjižno zbirko Razprave FF, v kateri je do danes izšlo 99 publikacij. Poleg lastne zbirke inštitut deluje tudi kot soizdajatelj ali sofinancer številnih publikacij, izdanih pri drugih založbah ali v okviru kulturnih in znanstvenih ustanov, ter podpira prevode znanstvenih del v tuje jezike.

Ob 20-letnici delovanja leta 1999 je inštitut izdal zbornik Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem, posvečen ustanovitelju dr. Nacetu Šumiju, ob 30-letnici pa pripravil razstavo in predstavitveno brošuro zbirke Razprave FF.

Tiskovna komisija Delovanje založniške dejavnosti ureja Pravilnik o delu Tiskovne komisije, ki določa:

oblike založniške dejavnosti, pristojnosti Tiskovne komisije, prijavne postopke za financiranje in sofinanciranje znanstvenih objav, merila za izbor prijav.

Zgodovinski oris Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF) je bil ustanovljen 8. marca 1979, sprva pod imenom Znanstveni inštitut, z namenom koordinacije znanstvenoraziskovalnega dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že ob ustanovitvi je bil zamišljen kot osrednja institucija za povezovanje raziskovalnega dela na področjih humanistike in družboslovja.

Spomladi leta 1979 je bil oblikovan prvi celostni raziskovalni program fakultete z naslovom Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. Program je opredelil skupne raziskovalne cilje posameznih strok in predstavlja začetek sistematičnega strokovnega delovanja inštituta. Program je zajemal temeljne raziskave na področjih humanistike (filozofija, zgodovina, arheologija, etnologija, jezikoslovje, literarne vede, muzikologija, umetnostna zgodovina, geografija) ter družboslovja (vzgoja in izobraževanje, sociologija, psihologija).

Ker v tistem času številni raziskovalci niso imeli možnosti samostojnega raziskovalnega dela zunaj institucionalnih programov, je inštitut v raziskovalne dejavnosti pritegnil tudi vrsto zunanjih sodelavcev iz drugih raziskovalnih ustanov po Sloveniji. Program je zaradi širšega družbenega pomena financirala Raziskovalna skupnost Slovenije.

V začetku osemdesetih let je raziskovalno delo potekalo na podlagi individualnih pogodb; leta 1980 je v raziskavah sodelovalo 147 raziskovalcev s področij humanistike in družboslovja. Leta 1981 so bili v okviru petletnega načrta (1981–1985) oblikovani in prijavljeni posamezni raziskovalni programi. V tem obdobju je raziskovalna dejavnost obsegala devet programov na področju humanistike, dva na področju družboslovja, sedem programov v okviru posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti (PORS) ter štiri programe na podlagi posebnih pogodb.

Pomembno obdobje v razvoju inštituta predstavlja vključitev v akcijo 2000 mladih raziskovalcev leta 1986, v okviru katere je Filozofska fakulteta pridobila šest novih raziskovalcev. V letih 1986–1987 je inštitut dosegel največje število sodelujočih raziskovalcev, več kot 300. Leta 1987 je bila prvič organizirana razstava Publikacij in izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela, ki je potekala vsako leto do leta 2002. V tem času je bibliografska zbirka zrasla z začetnih približno 300 enot na več kot 2000 bibliografskih zapisov.

Od poznih devetdesetih let inštitut združuje predvsem raziskovalce, zaposlene na fakulteti, ter mlade raziskovalce, vključene v financirane projekte. Pretežni del sredstev se pridobiva na podlagi javnih razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pomemben del dejavnosti predstavljajo tudi organizacija znanstvenih srečanj, simpozijev in predstavitev raziskovalnih dosežkov, med drugim vsakoletne razstave publikacij, ki potekajo že od leta 1980.

Vodstvo in strokovna služba K razvoju inštituta so pomembno prispevali posamezniki iz ožjega vodstva. Prvi predsednik inštituta je bil Nace Šumi, ki je inštitut vodil v obdobju 1979–1983, nato pa ponovno od leta 1987 do upokojitve leta 1996. Vmesno obdobje je vodil Frane Jerman. Leta 1996 je vodenje prevzel Dušan Nečak, leta 2002 pa Rudi Rizman. Leta 2008 je bil za predsednika imenovan Rajko Muršič, ki je leta 2009 odstopil; istega leta je bil za vršilca dolžnosti imenovan Vojko Gorjanc, ki je po reorganizaciji inštituta oktobra 2011 postal njegov vodja.

Strokovno-administrativno delo inštituta so od ustanovitve dalje opravljale strokovne sodelavke in sodelavci. Prva strokovna tajnica je bila Sonja Žitko, nato Jadranka Bogataj (pozneje Šumi), ki je pomembno zaznamovala tudi razvoj založniške dejavnosti. Sčasoma se je strokovna služba širila glede na rast raziskovalne dejavnosti; danes je na inštitutu redno zaposlenih pet oseb.

Prostori Ob ustanovitvi je imel inštitut začasne prostore v kleti fakultete. Leta 1982 je pridobil prostore v nadzidku fakultete (desni trakt), leta 1989 pa se je preselil v levi trakt nadzidka. Leta 2005 so bili prostori v okviru reorganizacije fakultete celovito prenovljeni.

Sklici

Viri O inštitutu

Zunanje povezave Znanstvenoraziskovalni inštitut - Filozofska fakulteta - UNI-Lj

Kategorija:Filozofska fakulteta v Ljubljani Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1979