Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 je strateški dokument Republike Slovenije, ki ga je 7. maja 2007 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Z resolucijo je bil določen nacionalni program jezikovne politike za obdobje 2007–2011 na podlagi Zakona o javni rabi slovenščine. V njej so opredeljeni cilji, načela, področja delovanja in okvirni ukrepi državne jezikovne politike ter določena odgovornost Vlade Republike Slovenije za njeno izvajanje.
Pravna podlaga Resolucija temelji na 28. členu Zakona o javni rabi slovenščine, ki določa, da Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme nacionalni program za jezikovno politiko za petletno obdobje. Program mora vsebovati ukrepe za izvajanje jezikovne politike ter opredeliti sredstva in način njihovega zagotavljanja. Vsebinski okvir resolucije izhaja tudi iz 4. člena Zakona o javni rabi slovenščine, ki določa štiri temeljna področja jezikovne politike, in sicer zagotavljanje pravnih podlag rabe jezika, znanstveno-raziskovalno spremljanje jezikovnega življenja, širjenje jezikovne zmožnosti ter skrb za razvoj in kulturo jezika. Resolucija se umešča tudi v okvir ratificiranih mednarodnopravnih listin, med drugim Splošne deklaracije človekovih pravic, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih in Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin ter v pravni red Evropske unije.
Zgodovinski oris Resolucija vsebuje pregled zgodovinskega razvoja položaja slovenščine. Ta je bil zaznamovan z geopolitično razdeljenostjo slovenskega prostora in šibkostjo jezikovne skupnosti. Slovensko govoreče prebivalstvo je bilo dolgo razdeljeno med različne politične in upravne enote, kar je vplivalo na razvoj skupnih jezikovno-političnih institucij. Razvoj slovenščine je bil povezan z verskimi, kulturnimi in političnimi prizadevanji, zlasti v obdobju reformacije in narodnega prebujanja. V 19. in 20. stoletju je slovenščina postopoma pridobivala uradni status na posameznih področjih javnega življenja, po drugi svetovni vojni pa se je njen položaj razvijal v okviru jugoslovanske države. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je slovenščina postala državni jezik, z ustavno določenimi izjemami na narodno mešanih območjih. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je postala tudi eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Razlogi za sprejetje Resolucija ugotavlja, da Republika Slovenija po osamosvojitvi ni imela celovite in usklajene jezikovne politike na državni ravni. Jezikovna vprašanja so bila razdrobljena, predvsem prek posameznih zakonov in področnih politik. V resoluciji sta med drugim navedena Nacionalni program za kulturo in Strategija razvoja Slovenije, v katerih je bila skrb za jezik obravnavana omejeno.
Dokument navaja tudi težave pri uveljavljanju slovenščine v praksi, zlasti v razmerah globalizacije, evropskih integracij ter na področjih znanosti, visokega šolstva, gospodarstva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Opozarja tudi na pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje in njenega izvajanja.
Vsebina in cilji Resolucija določa strategijo jezikovne politike, ki temelji na opredelitvi slovenščine kot podedovane kulturne dobrine, maternega jezika večine prebivalstva in državnega jezika Republike Slovenije.
Javnemu prostoru pripisuje enojezični značaj z ustavno določenimi dvojezičnimi območji ter dopušča rabo drugih jezikov ob simbolni prednosti slovenščine.
Cilji jezikovne politike so razvrščeni na štiri področja pravne podlage rabe jezika, znanstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja, širjenje jezikovne zmožnosti, razvoj in kultura jezika.
V okviru teh področij resolucija določa skupno dvanajst ciljev, med drugim izboljšanje zakonodaje in nadzora, razvoj sodobne norme slovenskega knjižnega jezika, krepitev sporazumevalne zmožnosti govorcev ter uveljavljanje slovenščine v visokem šolstvu, znanosti in institucijah Evropske unije.
Program izvajanja Resolucija vključuje program ukrepov in dejavnosti za obdobje 2007–2011. Program opredeljuje nosilce in izvajalce posameznih nalog, časovne okvire ter finančna sredstva za njihovo izvedbo. Predvideno je sodelovanje ministrstev, vladnih služb, javnih institucij ter strokovnih in raziskovalnih ustanov. Resolucija določa, da se nekateri ukrepi nadaljujejo tudi po izteku programskega obdobja.
Viri
Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije
Kategorija:Slovenščina Kategorija:2007 v politiki