Letopisi Ulstra (irsko Annála Uladh) so letopisi srednjeveške Irske.

Vnosi zajemajo leta 431 do 1540. Vnose do leta 1489 je konec 15. stoletja sestavil pisar Ruaidhrí Ó Luinín pod svojim mecenom Cathalom Ógom Mac Maghnusa na otoku Senadh-Mic-Maghnus, znanem tudi kot otok Senad ali Ballymacmanus.Brian G. Scott (generalni urednik), Claire Foley and Ronan McHugh, An Archaeological Survey of County Fermanagh: Volume I, Part 2 – The Early Christian and Medieval Periods, str. 698 in 349. Northern Ireland Environment Agency (N.I.E.A.), Belfast in Colourpoint Books, Newtownards, 2014.Robert Bell, The Book of Ulster Surnames, str. 175. Blackstaff Press, Belfast, 1988 (ponatis 2003). Otok se zdaj imenuje Belle Isle. Kasnejše vnose do leta 1540 so dodali drugi. Vnosi do sredine 6. stoletja so retrospektivni in se opirajo na zgodnejša letopisna in zgodovinska besedila, medtem ko so kasnejši vnosi sodobni in temeljijo na spominih in ustnem izročilu. Po mnenju T.M. Charles-Edwards je bil glavni vir za zapise do leta 1000 zdaj izgubljeno nadaljevanje Irske kronike iz Armagha.

Letopisi so bili napisani v irščini, nekateri vnosi pa v latinščini. Ker so bili viri prepisani dobesedno, so Letopisi Ulstra uporabni ne le za zgodovinarje, temveč tudi za jezikoslovce, ki preučujejo razvoj irskega jezika.

Stoletje pozneje so Letopisi Ulstra postali pomemben vir za avtorje Letopisov štirih mojstrov. Iz njih je nastalo tudi irsko besedilo Cogad Gáedel re Gallaib.

Izvirni rokopis hrani knjižnica Trinity Collegea v Dublinu. Sodoben izvod, ki zapolnjuje nekatere vrzeli v izvirniku, ima Bodleianova knjižnica v Oxfordu.

Vsebina Kralji V Letopisih Ulstra je omenjenih več kraljev. V njih so običajno opisano življenja kraljev, vključno s pomembnimi bitkami, napadi in njihova smrt. Med letoma 847 in 879 so izpostavljeni trije kralji, med njimi Máel Sechnaill mac Máele Ruanaid, kralj južnega klana Ui Neill od 846 do 862:

839.6 – prvič omenjen v Letopisih Ulsterja, ko je ubil Crunnmaela, sina Fiannamaila 841.2 – ubije Diarmaita 843.1 – Maelov Sechnaillov oče Mael Ruanaid umre 845.7 – ubije svojega brata Flanna 845.8 – ujame Tuirgéisa 846.7 – utrpi velike izgube zaradi Tigernacha 847.2 – začne svojo vladavino 847.3 – uniči otok Loch Muinremor 848.4 – premaga Vikinge pri Forachu 849.12 – izvede obleganje v Crupatu 850.3 – Cinaed, kralj Cianachta, se s pomočjo tujih sil upre Maelu Sechnaillu 851.2 – ubije Cinaeda, kralja Cianachta 851.5 – udeleži se konference v Ard Machi 854.2 – pri Inneóin na nDéise vzame talce od Mumuja 856.2 – pri Caiselu vzame talce od Mumuja 856.3 – se bori proti Vikingom 858.4 – odkoraka proti Mumuju, jim vzame talce in z njimi potuje "od Belat Gabráina do Inis Tarbnaija ob irski obali in od Dún Cermne do Ára Airthirja." 859.3 – udeleži se konference v Ráith Aeda Meic Bric, "da bi sklenili mir in prijateljstvo med irskimi možmi" 860.1 – vodi vojsko na sever, ga napade, vendar drži položaj 862.5 – umre, opisan kot "kralj vse Irske"

Enak vzorec velja za Aeda mac Neilla, kralja severnega klana Ui Neill, in Aeda mac Neilla.

Aed mac Neill se pojavlja v naslednjih vnosih v Letopisih Ulstra: 855.3, 856.5, 860.1, 861.1, 862.2, 862.3, 863.2, 864.1, 864.3, 866.4, 868.4, 870.2, 874.4 in končno 879.1. Zadnji vnos se konča z vnosom o njegovi smrti

Aed, sin Nialla, kralja Temairja, je zaspal dvanajstega dne kalende 20. decembra v Druim Inasclainnu na ozemlju Conaille.

in pesmijo:

"Dvanajst dni pred melodičnimi decembrskimi Kalendami – kruta družba – čudovita oseba je umrla v vašo izgubo (?), Aed iz Ailecha, vrhovni kralj Ircev. Radodaren, preudaren mož s ščiti, ki je prinesel obilo v pristanišče Temair, proti železnim kopjem ščit iz kovačnice dežele sinov Mila."Letopisi Ulsta na enak način spremljajo tudi življenja vikinških kraljev Dublina. Amlaíb Conung (kralj Olaf), na primer, je omenjen v naslednjih vnosih: 853.2, 857.1, 859.2, 863.4, 864.2, 866.1, 867.8, 869.6, 870.6, 871.2 in 875.4. Zadnji vnos se razlikuje od vnosov za irske kralje in namesto tega govori o smrti Amlaíbovega sina Oistina ter se glasi:

Oistina, sina Amlaíba, kralja Nordijcev, je Albann z zvijačo ubil.

Kraji Poleg kraljev in kraljestev se vnosi v Letopisih Ulstra osredotočajo tudi na pomembne kraje Irske, kot je Armagh, cerkvena prestolnica Irske, ki se v besedilu pojavlja večkrat. Dublin, v besedilu omenjen kot Áth Cliath ali Duiblinn, je v Letopisih Ulsterja opisan v vnosih, ki segajo od naselitve Dublina s strani Vikingov ("Pogani še vedno v Duiblinnu" leta 842.2 in "Tabor tujcev iz Áth Cliatha v Cluain Andobuirju" leta 845.12) do smrti pomembnih imen ("Carlus, sin Conna, sina Donnchada, je bil ubit v Áth Cliathu" leta 960.2) in do tega, da so Dublinu vladali Irci ("Tujci so se vrnili v Áth Cliath in dali Brianu talce" leta 1000.4). Dublin se v Letopisih Ulstra omenja v 66 vnosih.

Zgodovinski kontekst Vikingi na Irskem V Letopisih Ulstra je veliko zgodovinskih informacij o vpadih Vikingov na Irsko. Omenjenih je tudi več specifičnih dogodkov, podobno kot na primer v Cogad Gáedel re Gallaib. Letopisi Ulstra dokumentirajo vikinški vpad v vnosu za naslednje leto. Takšen je na primer napad na Lindisfarne leta 793, ki ga omenja tudi Anglosaška kronika. Prva omemba Vikingov je zelo kratka:

794.7 – opustošenje vseh britanskih otokov s strani poganov

potem pa postanejo opisi njihovih napadov natančnejši:

807.8 – pogani so požgali Inis Muiredaig in napadli Ros Comáin

Vikingi se v letopisih imenujejo različno: tujci, temni ali svetli tujci, pogani, Nordijci in Danci. Pogosto ni jasno ali ti nazivi pomenijo narodnosti ali določena zavezništva, saj se uporabljajo nedosledno.

Letopisi opisujejo prve napade tujcev na Irsko kot plenjenje in jemanje sužnjev. Po letopisih so Nordijci med svojimi napadi vzeli veliko sužnjev:

821.3 – pogani so oropali Étar in odpeljali veliko število žensk v ujetništvo

Vikingi so sčasoma do leta 841 vzpostavili stalno oporišče v Áth Cliathu, se pravi v Dublinu:

841.4 – v Linn Duachaillu je bilo zgrajeno pomorsko taborišče, iz katerega so plenili ljudstva in cerkve Tethbe, Laigine in Uí Néill in vse do Sliab Bladme

Četudi so Vikingi prikazani kot pogani, so bili pogosto tudi zavezniki ene od med seboj sprtih irskih strani. Nekateri Irci so celo obtoženi enakih plenjenj kot vikinški napadalci:

847.3 – Mael Sechnaill je uničil otok Loch Muinremor in tam premagal veliko skupino hudobnih mož iz Luignija in Gailenge, ki so plenili ozemlja na način poganov

V Letopisih Ulstra'' je mogoče najti opise več znanih bitk in likov, v katere so vpleteni Vikingi:

937.6 – bitka pri Brunanburhu 980.1 – bitka pri Tari 1014.1 – bitka pri Clontarfu

Vse bitke so podrobno opisane. Nekateri pomembni Vikingi, omenjeni v Letopisih v vzporedno v drugih zgodovinskih virih, so poglavar Turgeis (845), Ímar in Amlaíb, kasnejša prednika dinastije Uí Ímair in vladarja Áth Cliatha (Dublina). Irski zgodovinski osebnosti, vključeni v besedilo, sta Máel Sechnaill in Muirchertach, sin Nialla in Briana Boruja.

Sklici

Viri

Kategorija:Kronike Kategorija:Srednjeveška Irska Kategorija:Irska književnost Kategorija:Dela v 16. stoletju