Collectio canonum Hibernensis (slovensko Zbirka irskega kanonskega prava) ali HiB je sistematična latinska zbirka celinskega kanonskega prava, svetopisemskih in patrističnih odlomkov ter irskih sinodalnih in kazenskih odlokov. Domneva se, da sta Hib sestavila irska učenjaka Cú Chuimne iz Ione (umrl 747) in Ruben iz Dairinisa (umrl 725), ki sta delovala v poznem 7. ali 8. stoletju.
Pregled Starost in rokopisi Hib je ena najstarejših sistematičnih zbirk kanonskega prava v Evropi. Sestavljena je bila na Irskem med letoma 669 in 748. Domneva se, da sta bila njena sestavljalca Cú Chuimne iz Ione (umrl 747) in Ruben iz Dairinisa (umrl 725).Charles-Edwards, ‘Construction’, str. 213, op. 7; Davies, ‘Isidorian texts’, str. 212–215 Pripisovanje Hiba tema avtorjema je problematično, ker temelji izključno na popačenem kolofonu, najdenem v rokopisu iz 9. stoletja iz Bretanje, shranjenem v Francoski narodni knjižnici v Parizu (lat. 12021).R. Thurneysen, ‘Zur irischen Kanonensammlung’, Zeitschrift für Celtische Philologie 6 (1907–1908): 1–5; B. Jaski, ‘Cú Chuimne, Ruben, and the compilation of the Collectio canonum Hibernensis’, Peritia 14 (2000): 51–69 V zgodnjem srednjem veku je morda krožilo več recenzij zbirke, vendar se zdi, da glavni recenziji, imenovani A in B, ki vsebujeta med 65 in 69 knjig, izvirata iz zgodnjega obdobja kroženja zbirke. Hib je bil v 8. in 9. stoletju široko razširjen po evropski celini, zlasti v Bretanji,Mordek, ed., Kirchenrecht, str. 255–259; Reynolds, ‘Unity and diversity’; Dumville, ‘Transmission and use’; in je imel po 9. stoletju še posebej močan vpliv na italijansko kanonsko miselnost.R. Reynolds, ‘Excerpta from the Collectio Hibernensisn three Vatican manuscripts’, Bulletin of medieval canon law n.s. 5 (1975): 1–9 Hib je morda imel vlogo tudi pri maziljenju Pipina Malega za francoskega kralja, opravljenem po nasvetu Vergilija Salzburškega leta 751.Enright, M.J. Iona, Tara, and Soissons: The Origin of the Royal Anointing Ritual. (Arbeiten zur Frümittelalterforschung, 17) Berlin and New York: Walter de Gruyter, 1985. str. ix, 198. Vsebina Poleg tem, ki jih običajno zajemajo zbirke kanonskega prava, se Hib dotika tem, posvečenih krajem, mučencem, bistvu človeka, blagoslovu in duši. Nekatera poglavje so bolj kot pravni razpravi podobna eseju o morali. Odlomki iz starodavnih kanonov in dekretov zajemajo relativno majhen del zbirke. Veliko pogostejši so citati Svetega pisma in cerkvenih očetov, med katerimi so najbolj opazni Origen, Hieronim, Avguštin, papež Gregor I. in Gregor Nazianzen. Uporaba grških očetov kot virov za kanonsko pravo je bila označena za edinstvena.Davies, ‘Isidorian texts’, str. 212 Hib vsebuje približno 1000 citatov iz Svetega pisma, od katerih dve tretjini izvirata iz Stare zaveze.M.P. Sheehy, ‘The Bible and the Collectio canonum Hibernensis’, in Irland und die Christenheit, ur. Ní Chatháin in Richter, str. 281.
Thomas Charles-Edwards je preučil metode, s katerimi so sestavljalci te zbirke organizirali svoje gradivo.Charles-Edwards, ‘Construction’, str. 230 Sestavljalcev očitno ni zanimalo le predstavljanje odločitev, temveč tudi iskanje odgovorov na vprašanja o morali. Obliko in vsebino zbirke so določale njihove lastne moralne skrbi in njihova lastna interpretacija virov.Charles-Edwards, ‘Construction’, str. 234–236
Eksegetične in esejske lastnosti Hiba je nakazal Gabriel le Bras, ko je trdil, da je Hib več kot le zbirka kanonov, da je zbirka svetopisemskih in patrističnih besedil o disciplini, ki jih je avtor sprejel kot glavne vire prava. Ta značilnost zbirke seveda vodi do tega, da zajema veliko širše področje kot druge zbirke, se pravi ne le celotnega področja cerkvene institucije, temveč tudi področje družbenega in duhovnega življenja.
Hib ni bil edina oblika prava, ki je bilo na voljo na srednjeveškem Irskem. Obstajali so tudi posvetni zakoni, bolj znani kot brehonski zakoni, ki so bili pogosto v nasprotju s Hibom, čeprav bi se morali prekrivati.
Viri za Zbirko irskega kanonskega prava Hib je bil poskus, da bi kanonskim pravnikom omogočil dostop do različnih avtoritet. Med vključenimi viri so: Collectio canonum Turonensis zbirke galskih in drugih celinskih kanonov cerkvene zgodovine definicije Vergila Mara Gramatika Psevdo-Teofilova razprava lažna "Dejanja" koncila v Cezareji več citatov iz del Izidorja Seviljskega tako imenovani "Izreki svetega Patrika"
Sklici
Kategorija:Srednjeveško pravo Kategorija:Kanonsko pravo Kategorija:Knjige 8. stoletja Kategorija:Srednjeveška Irska Kategorija:Irska književnost