Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglaša za svetovno kulturno ali naravno dediščino območja, ki so jih nominirali podpisniki Konvencije Unesca o svetovni dediščini iz leta 1972.

Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine stavb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene izjemne fizične in biološke naravne formacije, geološke in fiziografske formacije, vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravna najdišča, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote.

Oman je konvencijo sprejel 6. oktobra 1981, s čimer je postal upravičen do vključitve svoje dediščine na seznam svetovne dediščine. Oman ima na seznanu pet krajev svetovne dediščine in na predhodnem seznamu še sedem.

Na seznam krajev v Omanu je bila prva vpisana trdnjava Bahla leta 1987. Kot najnovejše je bilo je bilo na seznam leta 2018 vpisano starodavno mesto Qalhat. Vseh pet najdišč je vpisanih zaradi njihovega kulturnega pomena. Trdnjava Bahla je bila zaradi propadanja leta 1988 uvrščena na seznam ogroženih območij. Po obnovi je bila leta 2004 umaknjena s tega seznama.

Rezervat za arabske orikse, ki je bil uvrščen na seznam leta 1994 zaradi svojega naravnega pomena, je bil leta 2007 kot prvo območje svetovne dediščine umaknjen s seznama, ker je država znatno zmanjšala varovano območje in tam začela črpati nafto, pa tudi zaradi upada populacije oriksov.

Oman je bil trikrat član Odbora za svetovno dediščino.

Kraji svetovne dediščine Za uvrstitev na UNESCOV seznam mora mesto izpolnjevati vsaj enega od desetih kriterijev. Kriteriji i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.

+ Kraj Slika Lokacija (provinca) Leto vpisa Št. vpisa in kriteriji OpisTrdnjava Bahla 150px|alt=A large mudbrick fort with several towers Dahilija 1987 433; iv (kulturni) Velika utrdba iz blatnih zidakov in sosednja majhna oazna naselbina izvirata iz poznega srednjega veka med 12. in 15. stoletjem. Zgradilo ju je pleme Banu Nebhan. Bahla je bila središče ibadijskega islama. Utrdba je stavba z okroglimi stražnimi stolpi in okrašenimi parapeti iz obdobja pred odkritjem smodnika. Zaradi propadanja je bila trdnjava leta 1988 uvrščeno na seznam ogroženih območij. Po obnovi je bilo leta 2004 umaknjeno s seznama ogroženih območij.Arheološka najdišča Bat, al-Hutm in al-Ajn 150px|alt=A circular ancient tomb made of cut stone Dahira 1988 434; iii, iv (kulturni) Najdišče obsega tri skupine starodavnih nekropol in naselij iz zgodnje bronaste dobe (3. tisočletje pr. n. št.) V tem obdobju je bilo območje pomembno za pridobivanje bakra, ki se je izvažal v Mezopotamijo in morda v dolino Inda. Najstarejše zgradbe so iz blatnih zidakov, kasnejše pa iz klesanega kamna. Grobnice iz različnih obdobij so zgrajene v različnih slogih. Obstajajo grobnice v obliki panja, suhozidne grobnice, majhne enoprostorske in dovršene večprostorske grobnice. Na sliki je gomila v al-Ajnu.Dežela kadila 150px|alt=A frankincense tree in a desert Dofar 2000 1010; iii, iv (kulturni) Kadilo, smola drevesa Boswellia sacra (na sliki), je bilo eden najpomembnejših luksuznih predmetov klasične antike. Dežela kadila obsega Vadi Dawkah, kjer so nabirali kadilo, trgovsko postojanko in oskrbovalno postajo za karavane v Shisru ter močno utrjeni pristanišči Khor Rori in Al-Baleed. Khor Rori je začel propadati v 5. stoletju, medtem ko je Al-Baleed izgubil svojo vlogo s prihodom evropskih trgovcev v 15. stoletju. Najdišča so se prvotno imenovala Pot kadila in bila leta 2005 preimenovana v sedanje ime. Afladž - namakalni sistem Omana 150px|alt=Stone walls of an irrigation channel Dahilija, Batina, Južna Aš Šahira 2006 1207; v (kulturni) Afladž je tradicionalni sistem namakanja v Omanu, ki je v rabi vsaj od leta 500. Podtalnica ali izvirska voda za gospodinjstva in namakanje polj se zbira in dovaja po sistemu podzemnih in površinskih kanalov. Kulturno krajino, ki je nastala z namakanjem te sicer surove in zelo suhe puščavske dežele, tvorijo obzidana naselja, utrdbe, palače, stražni stolpi in začasna bivališča, ki se uporabljajo med obiranjem datljev. V Omanu je približno 3000 delujočih namakalnih sistemov, ki še vedno zagotavljajo velik del vode, ki se porabi v državi. Območje svetovne dediščine obsega pet reprezentativnih območij, na sliki je Faladž Daris. Antično mesto Kalhat 150px|alt=Ruins of a mausoleum in a desert Južna Aš Šarkija 2018 1537; i, iii (kulturni) Kalhat je cvetel med 11. in 16. stoletjem kot druga prestolnica Hormuškega kraljestva. Bil je pomembno trgovsko središče za datlje, arabske konje, bisere in kadilo. Trgovske poti so segale v Indijo, Kitajsko in Vzhodno Afriko. Mesto so v 16. stoletju osvojili Portugalci in ga nato zapustili. Najdišče obsega ostanke mesta, njegovih utrdb in nekropol. Na sliki je mavzolej Bibi Marjam.

Predhodni seznam Poleg krajev, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo predhodni seznam kandidatov za vpis. Nominacija za Seznam krajev svetovne dediščine je sprejeta le, če je bil kraj pred tem na predhodnem seznamu. Omam ima na svojem predhodnem seznamu sedem krajev.

+ Kraj Slika Lokacija (provinca) Leto vpisa Št. vpisa in kriteriji Opis Trdnjava Rustak in grad al-Hazm 150px|alt=Fortress walls with palm trees and a city in the background Južna Batina 1998 (kulturni) Trdnjava Rustak stoji v veliki oazi. Zgrajena je bila v predislamskem obdobju in bila pomembno trgovsko središče. Trdnjavi si bili kasneje prizidani štirje stolpi in zunanje obzidje (na sliki). Ohranjenih je več starodavnih hiš in pogrebna mošeja.Grad al-Hazm izvira iz 18. stoletja. Zgrajen je bil pod dinastijo Jaruba. Je pravokotna dvonadstropna zgradba z ozkim notranjim dvoriščem. Al-Halanija, otočje, predlagano za naravni rezervat 150px|alt=Rocky barren island with some boats in the sea Dofar 2013 x (naravni) Otoki so nerodovitni, poraščeni z redkimi tamarišami in akacijami. Okoliško morje je bogato s koralami in je dom številnih vrst rib, pa tudi delfinov in kitov. Peščene plaže so pomembno območje za odlaganje jajc glavatih karet in zelenih želv. Na otokih gnezdijo številne vrste ptic, kot so Sula dactylatra, sargaški viharnik in rdečekljuna tropska ptica, saj na otokih ni plenilcev. Polotok Bar al-Hikman, predlagan za naravni rezervat Vusta 2013 x (naravni) Polotok Bar al-Hakman ima peščene sipine, blatne ravnice, mangrove gozdove in morske habitate z morskimi travniki in koralnimi grebeni. Območje je pomembno za ptice selivke, ki se tu pozimi zbirajo v velikem številu. Zabeleženih je 140 vrst ptic. Pomemben je tudi za morske želve, ki tukaj odlagajo jajca. Smahanski gorski naravni rezervat Dofar 2013 vii, x (naravni) Rezervat je največje zavarovano območje v državi. Razgiban teren obsega planote, kanjone, vadije in prepadne stene. Območje je dom kritično ogroženega arabskega leoparda in dhofarske rovke, pa tudi nubijskega kozoroga, arabske gazele in karakala. Otočje Dimanijat, naravni rezervat 150px|alt=Rocky barren island with a flag pole Maskat 2013 x (naravni) Otoki so pomembni za morske želve, ki tam ležejo jajca. Na otokih gnezdijo številne vrste ptic, kot so rdečekljune tropske ptice in različne vrste čiger. V okoliškem morju živijo korale, morske kače, tri vrste delfinov in kiti grbavci. Ras al-Had in Ras al-Džinz 150px|alt=Beach with some boats in water Južna Aš Šarkija 2013 ii, iii, x (mešano) Rezervat je 45 km dolg obalni pas, ki vključuje peščene in skalnate plaže, dve laguni ter mangrove. Plaže so pomembna gnezdišča na tisoče morskih želv, ki tam vsako leto ležejo jajca. V rezervatu so tudi arheološki ostanki z grobovi in ​​naselji od zgodnjega holocena do železne dobe. Med najdbami so tudi predmeti iz bronaste dobe, ki izvirajo iz Indije. Kulturna krajina Bisya in Salut in njeni arheološki ostanki Dahilija 2014 ii, iii, iv, v, vi (kulturni) Krajina se nahaja na stičišču dveh vadijev in ima več arheoloških najdišč iz bronaste in železne dobe. Ostanki nekaterih naselij so iz 4. tisočletja pr. n. št. Prebivalci so se ukvarjali s kmetijstvom, ki ga je omogočilo namakanje. Obstajajo tudi spomeniki in številne grobnice iz različnih drugih obdobij. Materialni ostanki kažejo, da so prebivalci trgovali s civilizacijami v Mezopotamiji, Iranu in dolini Inda.

Nekdanji kraj + Kraj Slika Lokacija (provinca) Leto vpisa Št. vpisa in kriteriji Opis Rezervat za arabske orikse Al Wusta 1994 654; x (naravni) Rezervat je puščava z raznoliko floro, vključno z več endemičnimi rastlinami. Puščava je bila izbrana kot ena od lokacij za ponovno naselitev arabskega oriksa, vrste antilope, ki je v divjini izumrla leta 1972 in je bila sem pripeljana leta 1982. Leta 2007 je bilo območje neposredno umaknjeno s seznama, brez predhodne uvrstitve na seznam ogroženih, ker je Oman znatno zmanjšal zavarovano območje in tam začel s črpanjem nafte, pa tudi zaradi upada populacije oriksa.

Sklici

Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu Oman