Timurnama () ali Zafarnama () je perzijska epska pesnitev, ki opisuje življenje turško-mongolskega osvajalca Timurlenka (1336–1405), ustanovitelja Timuridske dinastije. Pesem je napisal Abdulah Hatifi Hardžardi leta 896 po hidžri (leta 1491) in jo predstavil timuridskemu sultanu Huseinu Bajkari (1470–1506). Haftijeva Timurnama velja za slogovno imitacijo Firduzijeve Šahname in Nizamijeve Iskandarname, sicer pa za eno njegovih najboljših del. Pesnitev je napisana v zaprtem osmercu in je četrti del Hafitijeve Hamse v petih delih.حسن بساک و محمدرضا قاسم‌زاده شاندیز. «تصحیح انتقادی تَمُرنامهٔ هاتفی؛ متنی حماسی متأثر از شاهنامه فردوسی». متن‌شناسی ادب فارسی

Avtor omenja, da je bil vir za njegovo pesnitev Zafarnama. Pod tem naslovom sta bili napisani dve knjigi o Timurjevem življenju. Prvo je napisal Nizam al-Din Šanab Gazani, drugo pa Šaraf al-Din Ali Jazdi. Timurnama je temeljila verjetno na Jazdijevi knjigi, vendar je podrobnejša in zajema Timurjevo življenje do njegove smrti. Hatifi v uvodu tudi pojasnjuje, zakaj se je osredotočil na Timurjevo življenje namesto na Aleksandrovo: منوچهر مرتضوی. «مقلدین شاهنامه در دوره مغول و تیموری و تاریخ منظوم شمس‌الدین کاشانی». پرتال جامع علوم انسانی

"V obrabljenih straneh časa nisem od slavnega Aleksandra videl nobenega verodostojnega hadisa, ki bi ga lahko uskladil s triki prevarantov. Iz neopete legende o mrtvem Aleksandru nisem pripovedoval laži. Govorci dobre besede, ki so bili zasebni in javni matičarji, so postali ti srečni nasprotniki, ki so me vodili do mojega Tamernameha. To slavno pismo Kosravija je bilo vredno pisma manihejstva. Kot sem videl v tej slavni zgodbi, sem našel pismo zmage brez laži."

Na podlagi drugih Hatifijevih verzov se zdi, da je bila osvoboditev pritiska revščine in stiske Hatifijeva glavna motivacija za sestavljanje tega dela. Pričakoval je, da bi za svoje delo od Huseina Bajkare dobil nagrado. صفا، ذبیح‌الله. حماسه‌سرایی در ایران. تهران: امیرکبیر. ص. Timuridski dvor Hatifija na koncu ni ustrezno nagradil. Pesnik, ki je menil, da je s hvalo krvoločnega kralja, kot je bil Timur, izgubil lastno posmrtno življenje, je objokoval lastno stisko:

"Moje telo je napolnilo obzorja z lastnostmi tamorskih knezov. Njihove lastnosti sem ustvarjal podnevi in ponoči, a jim nisem dal telesa. Zdaj nimam nobenega posvetnega ali verskega imetja. Od njih nisem pridobil ničesar."

Četudi je Hatfi Timurnamo skomponiral po prejšnjih delih, je vpliv Nizamijevega dela na pesniški slog viden. Sam Hatifi je poudaril, da je bila njegova najpomembnejša literarna referenca za pisanje Timurname Firduzijeva Šahnama. Charles Melville. On Some Manuscripts of Hatifi’s Timurnama. ResearchGate

Naslov Izvirno ime pesnitve je Timurnameh. Pesnik ga je imenoval tudi Tamurnameh, ker so Timurja imenovali tudi Tamur. Pesnitev so imenovali tudi Zafarnameh in Iskandernameh Timuri.

Status Timurnama uživa višji literarni status kot drugi zgodovinski epi, napisani v mongolskem timuridskem obdobju, kar jasno dokazuje več kot 150 ohranjenih izvodov pesnitve.

Vsebina Vsebine pesnitve ni mogoče šteti za zgodovinski opis Timurjevega življenja. Raziskovalec Michele Bernardini trdi, da gre za "literarni poskus, da bi nepomembnim zgodovinskim dejstvom podelil avro nadčlovečnosti".

Sklici

Viri

Bernardini Michele. Hātefi, ʿAbd-Allāh. Encyclopaedia Iranica. vol. 12, str. 55-57

Kategorija:16. stoletje Kategorija:Timurlenk Kategorija:Perzijska književnost