Belanjongski steber ali napis iz Blanjonga (), je steber, postavljen leta 914 n. št. v pristanišču Belanjong v južnem delu Sanurja na Baliju.

Steber je dal postaviti kralj Sri Kesari Varmadeva, prvi kralj balijske dinastije Varmadeva in nosi dolg napis, v katerem kralj opisuje svoj vojaški pohod na otok. Stoji v templju Belanjong (Blanjong), kjer je shranjen pod zaščitnim ograjenim prostorom in je pogosto okrašen in delno prekrit z nabožno tkanino.

Steber so odkrili šele leta 1932Bali handbook with Lombok and the Eastern Isles Liz Capaldi, p. 98 in je ostal tam, kjer so ga prvotno našli.

Jezik in datum Napis je napisan tako v indijskem sanskrtu kot v starobalijskem jeziku, z dvema pisavama, pisavo nagari in starobalijsko pisavo (ki se uporablja za pisanje balijskega jezika in sanskrta).Haer, p. 275 Stara balijska pisava v prednagarijski pisavi je na eni strani stebra, sanskrtski napis v starojavanski pisavi, ki izhaja iz pallave (imenovani tudi pisava kawi), pa je na drugi strani.The people of Bali Angela Hobart p. 141

Steber je datiran v skladu z indijsko dobo šaka, na sedmi dan naraščajoče polovice ('saptāmyāṁ sita') meseca phalguna leta šaka 835, kar ustreza 4. februarju 914 n. št., kot je izračunal Louis-Charles Damais.Louis-Charles Damais (1947) Études balinaises: I. La colonnette de Sanur p. 127Louis-Charles Damais (1959) "Ouvrages d'Études Indonésiennes", Bulletin d'École française d'Extrême-Orient, 49, 2, pp. 685-686.

Vsebina Napis na stebru Blanjong je objavil W.F. Stutterheim,W.F. Stutterheim (1934) "A newly discovered pre-nagari inscription on Bali". Acta Orientalia, XII, pp. 126-32 čigar transliteracijo je reproduciral Roelof GorisRoelof Goris (1954) Prasasti Bali Masa Baru: Bandung. p. 64-65 ob upoštevanju popravkov Louisa-Charlesa Damaisa, kot sledi. Žal je toliko besedila poškodovanega, da je težko jasno razumeti pomen besedila. Vezaji označujejo neberljive črke, oklepaji označujejo domnevna branja, dvojne poševnice pa označujejo oznako odseka. Pri različicah branja S označuje branje Stutterheima (1934), D pa branje Damaisa (1947).

Transliteracija Stran (stari balijski in sanskrtski jezik, pisava nāgarī) śākabde śara-vahni-mūrti-gaṇite māse tathā phalguṇe (sārā) - - -

Stran B (sanskrt, stara balijska pisava)

[neberljivo] [neberljivo] [neberljivo] [neberljivo]

Interpretacija Napis je močno poškodovan, zato je težko jasno razumeti večji del besedila. Pomembno je razlikovati med informacijami, ki so izrecno navedene v besedilu, in sodobnimi interpretacijami teh izjav s strani učenjakov. To je prvi znani balijski napis, v katerem je kralj (adhipatiḥ) zapisal svoje ime: Śrī Kesarī Varma(deva), omenjeno v A.4 in B.13. Del imena deva se na kamnu ne pojavi jasno, vendar gre za domnevo, ki temelji na običajni uporabi naziva Varmadeva v kasnejših balijskih napisih.

Očitno se sklicuje na otok Bali, ki se imenuje Vāli-dvīpa (B.2). Izmenjava b in v je pogosta v balijski epigrafiki. Napis omenja tudi "palačo Singhadvāla" (siṅhadvāla-pure, A.3), ki jo mnogi učenjaki enačijo s palačo Singhāmandava iz prejšnjih balijskih napisov.A.J. Bernet Kempers (1991) Monumental Bali: Introduction to Balinese Archaeology & Guide to the Monuments. Berkeley, Singapore: Periplus Editions. p. 35-36

Napis govori tudi o uspehu vojaških odprav proti sovražnikom na dveh mestih: Gurun in Suwal (A.5). Ti krajevni imeni sta nekoliko nejasni. Stutterheim je predlagal, da se morda nanašata na obalne otoke, pri čemer se Gurun morda nanaša na Nusa Penido. Goris, ki ga citira I Wayan Ardika, je »verjel, da je Gurun Lombok, in je Suwal razlagal kot plažo Ketewel južno od Sukawatija v regentstvu Gianyar«.I Wayan Ardika (2015) "Blanjong: An Ancient Port Site in Southern Bali, Indonesia" in Form, Macht, Differenz: Motive und Felder ethnologischen Forschens, edited by Elfriede Hermann, Karin Klenke, Michael Dickhardt (Universitätsverlag Göttingen). p. 253 Drugi so predlagali bolj oddaljene kraje, kot so Moluki, vendar ni jasno, na kakšnih dokazih temelji ta domneva.

Pringle je trdil, da mešanica jezika in pisave kaže, da cilj napisa ni bil lokalno komunicirati z balijskim ljudstvom, temveč se uveljaviti kot simbol moči in avtoritete.

Po besedah ​​francoskega zgodovinarja Georgea Coedèsa, ki se je na splošno skliceval na balijske napise iz obdobja 884–939 n. št.:

Nekateri menijo, da Blanjongski steber priča o povezavah Balija z dinastijo Sandžaja v osrednji Javi.Andy Barski, Albert Beaucort and Bruce Carpenter, Barski (2007). Bali and Lombok. Dorling Kindersley, London. . p. 45 Vendar v napisu ni izrecne omembe javanskih kraljev.

Ugiba se, da je bil Sri Kesari budistični kralj dinastije Sailendra, ki je vodil vojaško odpravo,Bali handbook with Lombok and the Eastern Isles by Liz Capaldi, Joshua Eliot p. 98 da bi na Baliju vzpostavil mahajansko budistično vlado.Bali & Lombok Lesley Reader, Lucy Ridout p. 156 Vendar v samem napisu ni izrecnih dokazov za to razlago.

V notranjosti Balija so znani še trije Kesarijevi napisi, kar nakazuje, da so bili v notranjosti otoka konflikti ali pa da je bila moč Śrīja Kesarīja osredotočena v notranjosti.

Galerija

Sklici

Kategorija:Bali Kategorija:Leto 914 Kategorija:Arheološka najdišča v Indoneziji