Puputan () je balijski izraz za množični ritualni samomor namesto soočanja s ponižanjem predaje. Zdi se, da je prvotno pomenil zadnji obupan napad na številčno močnejšega sovražnika.: »Balijski izraz 'puputan' izhaja iz korena 'puput', kar pomeni 'končanje' ali 'končanje'. Zahodni zapisi pogosto nakazujejo, da so bili 'puputani' spodbujeni z uživanjem opija in/ali kulturno nagnjenostjo k spontanemu nasilju, tradicijo 'amoka' (indonezijska beseda), ki jo najdemo po vsem malajskem svetu, iz katere izhaja angleški izraz 'running amuck'. Vendar niso bili vsi 'puputani' enaki. Niso bili vsi izvedeni proti kolonialnim vojskam. Obstaja več zabeleženih primerov, ko so se balijske sile zatekle k njim proti drugim Balijcem, kot v primeru državljanske vojne na Lomboku leta 1839. Prav tako niso bili vsi 'puputani' samomorilski. Zdi se, da je bil prvotni pomen zadnji obupan napad na številčno močnejšega sovražnika. V vsaj enem spopadu med balijskimi antagonisti je 'puputan' uspel, kar je privedlo do zmage.« za tiste, ki so ga lansirali.« Pomembni puputani v zgodovini Balija so se zgodili v letih 1906 in 1908, ko so Balijce podjarmili Nizozemci.
1771–1773 Padcu kraljestva Blambangan v 18. stoletju so sledili številni upori proti Nizozemski vzhodnoindijski družbi. Med njimi je bil boj na smrt, ki je postal znan kot Puputan Bayu ali Blambangan-Oorlog (vojna Blambangan) v letih 1771–1773. Nizozemci so poslali muslimanske in krščanske misijonarje, da bi ukrotili borbeni duh ljudstva Osing. Šele takrat je bil ujet Banyuwangi; Nizozemci so začeli dolgoletne in ambiciozne sanje o nadaljnji okupaciji Balija.
1849
Nizozemska intervencija na Baliju leta 1849 je bila velika vojaška intervencija na severnem in južnem Baliju, po dveh neuspelih poskusih; intervenciji leta 1846 in intervenciji leta 1848. Nizozemci so kot izgovor uporabili balijske zahtevke po reševanju zaradi brodolomov, kar je bilo za Balijce običajno, a po mednarodnem pravu nesprejemljivo.Bali & Lombok by Ryan Ver Berkmoes p.31
1906
20. septembra 1906 se je na severnem delu plaže Sanur izkrcala znatna sila kraljeve nizozemske vzhodnoindijske armade, imenovane Šesta vojaška ekspedicija. Bila je pod poveljstvom generalmajorja M.B. Rosta van Tonningena. Vojaki Badung so 15. septembra v Sanurju izvedli nekaj napadov na bivake Nizozemcev, v vasi Intaran pa je spet prišlo do nekaj odpora.
Kesiman Na splošno se je enotam uspelo premakniti v notranjost brez večjega odpora in 20. septembra 1906 prispele v mesto Kesiman. Tam je lokalnega kralja, vazala kralja Badunga, že ubil njegov duhovnik, ker je zavrnil vodenje oboroženega odpora proti Nizozemcem. Palača je bila v plamenih in mesto je bilo zapuščeno.
Denpasar Enote so odkorakale v Denpasar na Baliju, kot da bi bile na svečani paradi. Približali so se kraljevi palači, opazili dim, ki se je dvigal iz purija in slišali divje bobnanje, ki je prihajalo iz palačnih zidov.
Ko so prispeli v palačo, se je pojavila tiha procesija, ki jo je vodil radža na nosilnici, ki so jo nosili štirje nosači. Radža je bil oblečen v tradicionalna bela kremacijska oblačila, nosil je veličasten nakit in nosil slovesni kris. Drugi udeleženci procesije so bili radžini uradniki, stražarji, duhovniki, žene, otroci in vazali, vsi podobno oblečeni. Prejeli so obrede smrti, bili so oblečeni v belo in blagoslovljeni s svojim ritualnim krisom.
Ko je bila procesija sto korakov oddaljena od nizozemskih sil, so se ustavili in radža je stopil iz nosilnice ter dal znak duhovniku, ki je zabodel bodalo v radžine prsi. Preostali del procesije je začel ubijati sebe in druge. Ženske so posmehljivo metale nakit in zlatnike na vojake.
»Naključni strel« in »napad s sulico in kopjem« sta Nizozemce spodbudila, da so odprli ogenj s puškami in topništvom. Ko je iz palače prihajalo več ljudi, so se kupi trupel dvigali vse višje. Celotna procesija je štela na stotine, in naj bi jih bilo skupaj več kot 1000. Pokosili so jih nizozemski streli.
Alternativna poročila opisujejo, da so Nizozemci najprej odprli ogenj na balijsko množico, ki se je premikala pred vratom palače, opremljena le s tradicionalnimi krisi, sulicami in ščiti, preživeli pa so se ubili ali pa so jih njihovi privrženci ubili po navodilih puputana.
Vojaki so s trupel odstranili dragocenosti in izropali ruševine požgane palače. Palača v Denpasarju je bila porušena do tal.
Istega popoldneva so se podobni dogodki zgodili v bližnji palači v Pemecutanu, kjer je prebival sovladar Gusti Gede Ngurah. Nizozemci so pustili, da se plemstvo v Pemecutanu ubije, in nadaljevali z ropanjem.
Pokol se lokalno spominjajo kot Badung Puputan, kot simbol upora proti tuji agresiji. Na osrednjem trgu Denpasarja, kjer je nekoč stala kraljeva palača, so postavili ogromen bronasti spomenik v spomin na balijski odpor v Puputanu.
Tabanan Nizozemska vojska je nadaljevala pot do kraljestva Tabanan, kamor sta pobegnila kralj Gusti Ngurah Agung in njegov sin. Predala sta se Nizozemcem in poskušala doseči poravnavo, s katero bi postala regent Nizozemske.
Nizozemci so jima ponudili le izgnanstvo v bližnjo Maduro ali Lombok, dva dni kasneje pa sta se raje ubila (puputan) v zaporu. Nizozemci so njihovo palačo izropali in porušili.
1908
Še en puputan se je zgodil 18. aprila 1908 v palači Klungkung. Intervencijo je sprožil balijski upor proti nizozemskemu poskusu uvedbe monopola nad opijem v njihovo korist. Radža iz Karangasema je nasprotoval monopolu, kar je povzročilo balijske nemire v prestolnici Klungkung. Nemiri so izbruhnili tudi v Gelgelu, ko so Balijci ubili javanskega trgovca z opijem. Nizozemci so poslali vojake, da bi zatrli nemire. V Gelgelu so ubili 100 Balijcev in prisilili radžo, da je pobegnil v Klungkung. Nizozemci so nato bombardirali mesto Klungkung.
V zadnjem spopadu 18. aprila 1908 je Dewa Agung Jambe, radža Klungkunga, v spremstvu 200 privržencev, obupano pobegnil iz svoje palače, oblečen v belo in oborožen z legendarnim krisom, ki naj bi po prerokbi povzročil opustošenje med sovražnikom. Kris ni dosegel želenega izida in radžo je namesto tega ustrelil nizozemski naboj. Šest kraljevih žena se je takoj zateklo k puputanu in se ubile s svojimi krisi, kmalu pa so jim v procesiji sledili še drugi Balijci.
1946
Bitka pri Margarani () je bila bitka med Nizozemsko indijsko civilno upravo (NICA) in nedavno ustanovljenim uporniškim bataljonom Ciung Wanara, ki se je zgodila v Margi na Baliju v Indoneziji.
Opombe
Sklici
Viri s
Zunanje povezave
Kategorija:Zgodovina Indonezije Kategorija:Bali Kategorija:Samomor