Vojna v Iranu je vojna, ki sta jo z usklajenimi vojaškimi napadi na več tarč in mest v Iranu 28. februarja 2026 začela Izrael in Združene države Amerike. Operacijo, ki jo je Izrael poimenoval Rjoveči lev, ameriško obrambno ministrstvo pa Epski bes, so usmerili na ključne voditelje, vojaške poveljnike in strateško infrastrukturo.
Po začetku krize na Bližnjem vzhodu leta 2023 so se napetosti med Izraelom in Iranom zaostrile z dvema neposrednima izmenjavama napadov leta 2024, leto pozneje pa sta bili državi vpleteni v dvanajstdnevno vojno, med katero so Združene države Amerike napadle iranske jedrske objekte. Januarja 2026 so iranske varnostne sile med največjimi protesti po islamski revoluciji ubile na tisoče protestnikov, medtem ko sta Iran in Združene države Amerike od februarja naprej vodila posredna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Napad je sledil obsežni ameriški vojaški okrepitvi na Bližnjem vzhodu, največji po invaziji na Irak leta 2003.
Operacija se je začela z zračnimi napadi na Teheran, Isfahan, Gom, Karadž in Kermanšah. Med ubitimi so bili visoki iranski funkcionarji, med njimi vrhovni voditelj Ali Hamenej, čigar rezidenčni kompleks je bil uničen, in nekdanji sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Šamhani. V napadih sta bili uničeni tudi dekliška osnovna šola v Minabu in več bolnišnic.https://www.bbc.com/news/articles/cpw004xqxnjo Iran je v povračilnih ukrepih izstrelil več deset brezpilotnih letalnikov in balističnih izstrelkov proti ciljem v Perzijskem zalivu ter proti Izraelu in ameriškim vojaškim oporiščem v Jordaniji, Kuvajtu, Bahrajnu, Katarju, Iraku, Saudovi Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Izvedel je tudi napade na civilna letališča in pristanišča v Kuvajtu, ZAE, Omanu in Azerbajdžanu. Iranski samomorilski brezpilotni letalniki so napadli britansko vojaško oporišče Akrotiri in Dekelija na Cipru, Iran pa je zaprl Hormuško ožino, kar je povzročilo motnje v svetovni dobavi nafte in zemeljskega plina. Po uboju Hameneja se je v konflikt vključil tudi Hezbolah v Libanonu.
Predsednik ZDA Donald Trump in drugi ameriški uradniki so za začetek vojne proti Iranu navajali več različnih razlogov, med njimi preprečitev domnevne neposredne grožnje, uničenje iranskih raketnih in vojaških zmogljivosti, preprečitev, da bi Iran pridobil jedrsko orožje, ter dosego spremembe režima z vzpostavitvijo oblasti iranske opozicije. Iran je ameriške trditve, da naj bi pripravljal napad, zavrnil. Združeni narodi in več držav, ki niso bile neposredno vpletene v konflikt, med njimi Kitajska, so obsodili začetne ameriško-izraelske napade zaradi ogrožanja stabilnosti na Bližnjem vzhodu, druge države pa so obsodile iranske povračilne napade na zaveznike ZDA v regiji. Kritiki operacije so jo označili za nezakonito po ameriškem pravu, za dejanje imperializma ter za kršitev iranske suverenosti in mednarodnega prava. Sedmi dan vojne je Trump od Irana zahteval »brezpogojno predajo«.
Opombe
Sklici
Kategorija:Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes) Kategorija:Vojne Irana Kategorija:Vojne Izraela Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike Kategorija:Vojne 21. stoletja