Santiago (portugalsko za »Sveti Jakob«) je največji otok Zelenortskih otokov, njihovo najpomembnejše kmetijsko središče in dom polovice prebivalstva države. Je del zavetrnih (Sotavento) otokov in leži med otokoma Maio (26 km vzhodno) in Fogo (55 kilometrov zahodno). Bil je prvi od otokov, ki je bil naseljen: mesto Ribeira Grande (danes Cidade Velha in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine) je bilo ustanovljeno leta 1462. V Santiagu je glavno mesto države, Praia.

Zgodovina

Vzhodna stran bližnjega otoka Fogo se je pred 73.000 leti zrušila v ocean in povzročila 170 metrov visok cunami, ki je prizadel Santiago.

Leta 1460 je António de Noli prvi obiskal otok. Da Noli se je leta 1462 s člani svoje družine in Portugalci iz Algarveja in Alenteja naselil v Ribeiri Grande (danes Cidade Velha).Valor simbólico do centro histórico da Praia, Lourenço Conceição Gomes, Universidade Portucalense, 2008, p. 97 Zaradi transkontinentalnega suženjstva je Cidade Velha postala drugo najbogatejše mesto v Portugalskem kraljestvu. Bogastvo Ribeira Grande in konflikti med Portugalsko in rivalskimi kolonialnimi silami Francijo in Veliko Britanijo so privabili piratske napade, vključno s tistimi Francisa Drakea (1585) in Jacquesa Cassarda (1712). Ribeira Grande je propadla, prestolnica pa je bila leta 1770 preseljena v Praio.Centre historique de Praia, UNESCO

Prenehanje trgovine s sužnji v 19. stoletju je povzročilo gospodarsko krizo, rastoče pristanišče Mindelo na São Vicenteju pa je Praio nadomestilo kot najpomembnejše pristanišče. Zaradi malo naravnih virov in nezadostnih trajnostnih naložb Portugalcev so bili državljani vse bolj nezadovoljni s kolonialnimi gospodarji, ki pa lokalnim oblastem kljub temu niso hoteli zagotoviti večje avtonomije. Domače prebivalstvo otoka je bilo zaradi portugalskega kolonialnega sistema v slabšem položaju in je podpiralo Amílcarja Cabrala ter Afriško stranko za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov ter neodvisnost leta 1975.

Geografija Santiago je največji otok Zelenortskih otokov s površino 991 kvadratnih kilometrov. Dolg je 54,9 km in širok 28,8 km.Cabo Verde, Statistical Yearbook 2015, Instituto Nacional de Estatística Otok je gorat, čeprav nekoliko bolj raven na jugovzhodu. Notranjost in vzhodna obala sta sezonsko in nekoliko občasno vroča tropska in gozdnata, medtem ko jug in jugozahod zasedata sušno deževno senco osrednjega višavja.

Najvišji vrh je Pico de Antónia, z nadmorsko višino 1392 m, komaj zahodno od Picosa, v središču otoka. Drugi je Serra Malagueta med Assomado in Tarrafalom na severu. Druga gorovja so Órgãos v občini São Lourenço dos Órgãos in Monte das Vacas blizu Praie.

Zahodna obala Santiaga je razgibana, zlasti pri Baía do Inferno in manj poseljena kot vzhodna in južna obala. Najpomembnejše reke so Ribeira Seca, Ribeira Grande de Santiago, Ribeira Principal in Ribeira da Trindade. Najjužnejša točka je Ponta Temerosa, najsevernejša pa Ponta Moreia.

Otoki Zelenortskih otokov so zelo naravno degradirani. Zaradi bližine Sahare je večina suhih, na tistih z visokimi gorami in dlje od celine pa je zaradi orografije (padavine na reliefni površini) vlažnost veliko višja, kar ustvarja majhne gorske habitate deževnih gozdov, ki pa so močno prizadeti zaradi človekove prisotnosti. Severovzhodna pobočja visokih gora večino let večkrat prejmejo močno deževje. Velik del nadmorske višine je zadosten za milo podnebje in je podvržen sezonski suši, vendar so tla običajno vlažna. Nekateri otoki, kot na primer Santiago, imajo rastlinje (oblačni gozdovi), kjer gosta vlaga kondenzira in prepoji rastline in zemljo.

Upravna delitev Od leta 2005 je otok Santiago razdeljen na devet občin: Praia, Ribeira Grande de Santiago, Santa Catarina, Santa Cruz, São Domingos, São Lourenço dos Órgãos, São Miguel, São Salvador do Mundo in Tarrafal. Pred ustanovitvijo občine Santa Catarina l. 1834 je bil Otok ena občina. Od takrat je bilo ustanovljenih še sedem občin.Evolução histórica do Concelho de Santa Catarina (1834 – 1912) , Ana Zenaida Gomes, 2005, p. 19, 29

Prebivalstvo Praia, ki je na jugovzhodni obali, je največje mesto na otoku in tudi največje mesto ter glavno mesto države. Druga mesta na otoku so Cidade Velha, zahodno od Praie, prve prestolnice Zelenortskih otokov; Assomada, v središču otoka; Tarrafal na severu; Pedra Badejo in Calheta de São Miguel vzdolž vzhodne obale.

V 1830-ih je bilo prebivalstvo Santiaga ocenjeno na 30.000. Santiago je bil vedno najbolj naseljen otok na Zelenortskih otokih. Prebivalstvo otoka se je od osamosvojitve Zelenortskih otokov leta 1975 podvojilo.Source: Statoids Prebivalstvo otoka je leta 2015 štelo 294.135; gostota prebivalstva je bila 297/km2.

Gospodarstvo Glavne panoge so kmetijstvo, turizem, ribištvo in druge, poleg tega pa še nekaj predelovalnih dejavnosti. Glavni kmetijski proizvodi so koruza, sladkorni trs, banane, kava, krompir in mango.

Izobraževanje V Santiagu deluje več visokošolskih zavodov: Univerza na Zelenortskih otokih (Praia, Assomada in São Jorge), Univerza Jean Piaget na Zelenortskih otokih (Praia), Univerza v Santiagu (Assomada, Praia in Tarrafal), Višji inštitut za ekonomske in poslovne vede (Praia), Višji inštitut za pravne in družbene vede (Praia) in Univerza za portugalščino na Zelenortskih otokih (Praia).Cape Verde, World Higher Education Database Liceu Domingos Ramos je javna srednja šola v Praii. V Praii je tudi Narodna knjižnica Zelenortskih otokov.

Narava Santiago ima najrazličnejše rastlinstvo in živalstvo na vseh Zelenortskih otokih: ima 1915 identificiranih kopenskih vrst, od katerih je 289 endemičnih.Estatísticas do Ambiente - 2016, Instituto Nacional de Estatística, p. 23-25 Je tudi najbolj gozdnat otok Zelenortskih otokov: 38 % njegove površine predstavlja gozd. Edina zaščitena območja otoka sta naravna parka Serra do Pico de Antónia in Serra Malagueta,Resolução nº 36/2016 , Estratégia e Plano Nacional de Negócios das Áreas Protegidas ki pokrivata 3,68 % otoka.

Ogrožene endemične vrste flore in favne na Santiagu so rastline Campanula bravensis, Campylanthus glaber, Conyza feae, Conyza pannosa, Diplotaxis varia, Echium hypertropicum, Limonium lobinii, Micromeria forbesii, Sonchus daltonii in Umbilicus schmidtii ter živali Chioninia vaillantii in Tarentola rudis.IUCN Red List Search

Pomembni prebivalci Codé di Dona, vzdevek Gregória Vaz, (10. julij 1940–5. januar 2010) je bil glasbenik in skladatelj iz Zelenortskih otokov. Rodil se je v Chaminéju blizu São Domingosa in živel v kraju São Francisco. Velja za eno glavnih osebnosti funaná, glasbenega žanra, ki je bil nekoč znan le na njegovem rodnem otoku Santiago in je danes doživel univerzalno renesanso. Od leta 2014 je upodobljen na bankovcu za 1000 zelenortskih eskudov. Prikazuje obalo, kjer je nekoč živel.

Gilyto Semedo, znan tudi kot Mr. Entertainer, je pevec, tekstopisec, plesalec, televizijski in glasbeni producent, kulturni aktivist ter mentor glasbenih nagrad Cabo Verde in PALOP z Zelenortskih otokov.

António Mascarenhas Monteiro (1944–2016)je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Zelenortskih otokov od 22. marca 1991 do 22. marca 2001.

António Pedro (1909–1966) da Costa je bil portugalski slikar, lončar, novinar in pisatelj.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov Kategorija:Santiago, Zelenortski otoki