Aromunski nacionalni praznik () je nacionalni praznik Aromunov, etnične skupine z Balkana, ki je razpršena v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Severni Makedoniji, Romuniji in Srbiji. Običajno ga praznujejo Aromuni v različnih državah, kjer so avtohtoni, in tudi aromunska diaspora, vendar ga mnogi Aromuni v Grčiji ne obeležujejo.
Leta 1991 so aromunska združenja in organizacije razglasila, da se praznik obeležuje 23. maja,. To je bil dan, ko je bilo objavljeno, da je sultan Osmanskega cesarstva Abdul Hamid II. dan prej, 22. maja 1905, Aromunom priznal status Ullah millet ("Vlaški millet"). Dan objave priznanja je bil morda izbran zato, ker je takrat sovpadal z obletnico razglasitve Romunske deklaracije o neodvisnosti. Ullah millet je bil ustanovljen s pomočjo Romunije in zunanjih sil, zlasti Avstro-Ogrske in Nemškega cesarstva, Aromunom pa je podelil pravico do lastnih cerkva in večjo avtonomijo na področju izobraževanja. Zaradi pomembnosti samega priznanja se praznik včasih praznuje tudi 22. maja.
Ob obeležitvi nacionalnega dneva Aromunov leta 2002 je romunski državni sekretar Doru Vasile Ionescu ny Univerzi v Bukarešti podal izjavo, da bo Romunija ponovno podprla aromunske skupnosti v Albaniji, Bolgariji in Severni Makedoniji. Sporočilo, ki ga je prebral, je pripravil predsednik vlade Romunije Adrian Năstase. Vendar pa Ionescu na vprašanje, zakaj sporočilo ne vključuje grških Aromunov, ni odgovoril. Molk naj bi potrjeval namero romunskih oblasti, da ne bodo ponovno vmešavala v tako imenovano »aromunsko vprašanje«. Gre za spor, ki je na prelomu 19. v 20. stoletje, povzročil boj za vpliv nad Aromuni med Romunijo in Grčijo.
Zgodovinar Nikola Minov pojasnjuje, da je priznanje »Ullah milleta« pomenilo diplomatski poraz za Grčijo, zaradi česar progrški Aromuni zavračajo praznovanje dneva, ki simbolizira poraz njihove »matične domovine«. Drug razlog je lahko dejstvo, da je »Ullah millet« ustanovil turški osmanski sultan; zaradi zgodovinsko napetih odnosov med Grčijo in Turčijo sultanove odločitve niso uživale splošnega ugleda ali spoštovanja.
V Severni Makedoniji pa je praznik znan kot »nacionalni dan Vlahov« () . Ob prazniku so čestitke izrekli visoki uradniki, kot sta nekdanji makedonski predsednik vlade Nikola Gruevski in nekdanji predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski. Od leta 2007 je to uradni državni praznik v Severni Makedoniji, v skladu z zakonom Ministrstva za delo in socialno politiko Severne Makedonije iz leta 2007 pa je za makedonske državljane aromunske narodnosti tudi dela prost dan.
V Romuniji so leta 2021 uvedli »dan balkanskega romunstva« (), ki se kot državni praznik obeležuje vsako leto 10. maja. Praznik je namenjen Aromunom, Meglenskim romunom in Istroromunom, ki jih romunska država obravnava kot romunske podskupine, živeče južno od Donave. Čeprav se ob tem dnevu prav tako obeležuje ustanovitev »Ullah milleta«, datum 10. maj izhaja iz julijanskega koledarja (stari slog), saj je Romunija gregorijanski koledar sprejela šele leta 1919. Pozneje istega leta je bil podan predlog, da bi 23. maj v Romuniji uradno priznali kot nacionalni dan Aromunov, je romunski parlament to zavrnil.
Sklici
Kategorija:Aromuni Kategorija:Prireditve v Severni Makedoniji