Karlo Rudolf Rojc, jugoslovanski partizan in revolucionar, * 15. ali 16. junij 1915, Banjaluka, † 22. maj 1942, Čemernica.

Življenje

Otroštvo in izobrazba Rodil se je 15. junija 1915 v družini slovenskih izseljencev iz Kamnika. Oče Rudolf se je v začetku 20. stoletja preselil v Bosno in Hercegovino, da bi delal v železniški delavnici avstro-ogrske vojske. Oče je organiziral sindikalne proteste, zato je bil bil pogosto v nemilosti delodajalcev in posledično je družina bila revna.

Za Karla je bilo dovolj denarja samo za dva razreda gimnazije, zato je šel za vajenca k strojnemu ključavničarju. Tam ni ostal dolgo, ker se je uprl grobemu mojstru.

Pri 18. letih je se je vpisal v podoficirsko šolo vojne mornarice. Po uradnih dokumentih sodeč je služil na podmornici Smeli.

V mornarici Po zaključku šolanja se je kljub opozorilom pridružil komunistični partiji in postal goreč revolucionar. V mornariški bazi v Tivatu je zbiral komunistično in delavsko literaturo. Neke noči je skupina oficirjev vdrla v njegovo knjižnico na matični ladji Hvar, našla komunistično literaturo in Rojca priprla. Po 15 dnevih zasliševanja in preiskave so ga izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, da je literatura bila njegova. Premestili so ga v Šibenik.

V Šibeniku je ponovno začel zbirati marksistično literaturo, a so ga spet prijeli. Zaprli so ga v trdnjavo sv. Nikole pri Šibeniku. Tam je bil v katakombah zaprt več kot leto dni, nakar so a odpeljali na vojaško sojenje v Sarajevo. Obsojen je bil na dve leti in pol, pri čemer so mu upoštevali že odsluženo kazen v Šibeniku. Ostanek kazni je odslužil v Sarajevu in Zenici. Po odsluženi kazni so ga pregnali v Banjaluko in odpustili iz mornarice.

Pred in med vojno V domačem kraju ni uspel najti dela zaradi »nespodobne politične preteklosti«. Prav tako mu ni uspelo najti dela v Slavonskem Brodu. Če je že našel kakšno delo, ga je hitro izgubil zaradi organiziranja sindikalnih protestov in stavk.

Med njegovo odsotnostjo je njegova družina postala ena najbolj aktivnih družin v boju proti ustašem. Jeseni leta 1940 je prav v Rojčevi družinski hiši potekala prva konferenca KPJ za Bosansko krajino.

Z Dragom Mažarjem je zbiral orožje in strelivo ter ga skrival v zapuščeni grobnici na katoliškem pokopališču. Junija leta 1941, na začetku narodnoosvobodilnega boja, je Rojc postal vodja ene od diverzantskih skupin, ki so novačile nove člane, zbirale orožje in ga predajale partizanom. Ko je v mestu postalo prenevarno zaradi ustaških kontrol, se je pridružil partizanskim enotam na Starčevici pri Banjaluki. Tu se je srečal s Kosto Nađem, ki je v svojih spominih Rojca opisal kot »živi ogenj« ter da ga je zaradi vlažne samice mučila revma in zatekli sklepi. Nađevi spomini so tudi eden redkih opisov Rojca.

V začetku leta 1942 je postal komandir udarne čete, ki je po gozdovih iskala četnike. Zaradi spretnosti in iznajdljivosti so ga istega leta zadolžili za vodenje obrambe partizanske bolnišnice na planini Čemernica, 40 km južno od Banjaluke.

Četniki so bolnišnico več dni oblegali. Ko je zmanjkalo hrane in streliva, se je Rojc odločil bolnišnico preseliti v jamo nedaleč od sotočja rek Ugar in Vrbas. Četniki so preseljeno bolnišnico napadli v še večjem številu. V obrambi so sodelovali tudi ranjenci in bolniki. Večina branilcev je umrla. Rojc je neznanega dne v drugi polovici maja 1942 zadnji naboj v puški ustrelil vase, da ga ne bi zajeli.

Zapuščina 20. decembra 1951 so ga razglasili za narodnega heroja.

Rojčev življenjepis je zbran iz delčkov zgodb njegove sestre Vere, iz pričevanj soborcev in redkih zgodovinskih člankov.

Po njem je bila poimenovana ulica v Banjaluki, več šol po državi, raketna topnjača jugoslovanske mornarice in vojašnica v Pulju. Do danes se je njegovo ime obdržalo le na nekdanji vojašnici v Pulju, ki je zdaj skupnostni center (Društveni centar Rojc u Puli).

Doprsna kipa stojita na območju tovarne Jelšingrad v Banjaluki in pri skupnostnem centru v Pulju.

Sklici

Viri Jokanović, Maja (25. december 2022). »Tko je bio Karlo Rojc? Banjalučki narodni heroj i idealist koji je živio za revoluciju, a Pulu nije ni vidio!« (v hrvaščini). istra24.hr. Pridobljeno 25. marca 2026.

Kategorija:Jugoslovanski partizani Kategorija:Narodni heroji Kategorija:Samomorilci