Obleganje Jajca leta 1463 je bilo obleganje mesta Jajce in njegove trdnjave med osmanskim osvajanjem Bosne in Hercegovine in nadaljevanje osmansko-ogrskih vojn. Po padcu Travnika in kraljeve trdnjave Bobovac v prvih dneh invazije so Osmani napadli in osvojili Jajce. Del osmanske vojske je zasledoval pobeglega bosanskega kralja Štefana Tomaševića in ga dohitela in ujela v trdnjavi Ključ. Kralja so pripeljali v Jajce in ga usmrtili.

Glavnina osmanske vojske je kmalu zapustila mesto in v njem pustila majhno garnizijo. Madžari so izkoristili priložnost in zavzeli trdnjavo, kar je začasno ustavilo osmansko napredovanje v Bosni. Severni del Bosne je ostal pod ogrsko oblastjo in bil razdeljen na tri upravne regije: banovino Jajce, banovino Srebrenik, ustanovljeno okoli trdnjave Srebrenik, in marionetno državico, imenovano Bosansko kraljestvo. Takšno stanje, vključno z Jajcem z ogrsko posadko, je trajalo do leta 1527, ko so Osmani končno zavzeli mesto in prebili ogrske obrambne linije ter napredovali proti severu na Ogrsko in proti zahodu do Bihaća,Fodor (2000), str. 10 ki je bil del Hrvaškega kraljestva.

Ozadje Po zasedanju budimskega parlamenta leta 1462 je nekatere bosansko-ogrske mejne trdnjave že varovala Ogrska, bosanski kralj Štefan Tomašević pa je bil sprejet za ogrskega vazala.Bánlaky (1929), str. 39 Bosanski kralj je nato prenehal plačevati davek Porti. Posledično sta se tako osmanska kot krščanska stran začeli pripravljati na vojno.Stavrides (2001), str. 146

left|thumb|Travniška trdnjava

Sultan Mehmed II. je v Odrinu zbral vojsko 150.000 mož in se aprila 1463 odpravil na območje spodnje Donave.Fessler (1867), str. 103 Aliju Begu Mihalogluju je ukazal, naj napade južne dele Ogrske. Beg je prečkal Srem, potem pa ga je ustavil in odbil ogrski kraljevi točaj Andrej Pongrácz. Ali Beg je nato nepričakovano z boka napadel osrčje Ogrske in prodrl vse do Temišvarja, kjer je naletel na transilvanskega vojvodo Ivana Pongrácza in bil v hudi bitki poražen.Borovszky (1898), str. 357 Mehmed II. je medtem prodrl do Travnika in ga začel oblegati. Po padcu Travnika se je premaknil do prestolnice Bobovac, ki je v treh dneh padla. Štefanu Tomaševiću so svetovali, naj se utrdi v visokih gorah, vendar se je odločil za umik v Jajce in kasneje v Ključ. Za seboj je požgal vse mostove.Stavrides (2001), str. 147

left|thumb|Ostanki trdnjave Bobovac

Turahanoğlu Omer Beg je brez boja nadaljeval svojo pohod in zavzel Jajce ter se kljub močvirnatim tlom in splošni neprehodnosti prebil do Ključa. Tomašević se je znašel v slepi ulici in je svojo ženo in mater prek Dubrovnika poslal na Ogrsko.Villari (1904), str. 243 On sam se je utrdil v trdnjavi Ključ. Osmani so po prihodu požgali mesto Ključ in s tem prisilili prebivalce, da so se v obupu predali. Bosanski kralj se je predal Mahmudu Paši Angeloviću in prisegel zvestobo osmanskemu sultanu. V zameno je dobil obljubo, da se lahko varno umakne. Po sklenjenem sporazumu bi se morale v naslednjih osmih dneh predati vse večje bosanske trdnjave. Porti je bilo izročenih 70 mest in odkupnina milijon forintov. Sultan Mehmed II., nezadovoljen s tem sporazumom, je Mahmuda oštel in mu ukazal, naj bosanskega kralja pripelje na njegov dvor. Prevarani Štefan Tomašević je bil kljub prisegi zvestobe kot zadnji bosanski vladar obglavljen v Carjevem polju blizu Jajca.Stavrides (2001), str. 148

Sultan je po teh dosežkih svojo ekspedicijsko vojsko razdelil na tri dele. Enega je vodil on sam, druga dva pa Omer Beg in Mahmud Paša. Vojske so napadle sosednje države in dokončale osvajanje Bosne.Bánlaky (1929), str. 60–61 Omer Beg je prodiral proti Hrvaškemu kraljestvu, medtem ko se je Mehmed obrnil proti Humu. Na Hrvaškem se je Omer Beg soočil s hrvaškim banom Pavlom Špirančićem in njegovim spremstvom 800 mož in jih pobil. Stjepan Vukčić Kosača se je s pomočjo bosanskih bogomilov za kratek čas uspel upreti Mehmedovemu vdoru, preden je svojega najmlajšega sina poslal kot talca v Istanbul in vsa svoja ozemlja severno od trdnjave Blagaj prepustil Osmanskemu cesarstvu.

Priprave Mehmed II. se je odločil, da ne bo sodeloval v zimskih operacijah, in se je umaknil. Poveljstvo v Bosni je prepustil Mimertu (Minetu) Begu. Sultan ni imel druge izbire, saj so bili njihovi konji izčrpani, oskrbovalne linije pa dolge in neučinkovite.Hunyadi (2001), str. 179

Kralj Matija Korvin je v spodnje Posavje poslal nekaj tisoč vojakov cerkvene vojske, v vas Keve pa ogrsko črno vojsko pod vodstvom Janeza Pongrácza de Dengelega, ki so jo dopolnili Sekelji. Matija je imel tudi veliko čeških najemnikov in je s svojimi vojaki preventivno okrepil garnizijo v Dubrovniku.Villari (1904), str. 245 Beneški Signorii in papežu Piju II. je poslal svoje odposlance. Oba sta obljubila finančno pomoč. Sveti sedež je odobril vsoto, ki je zadostovala za plačilo 1000 konjenikov za eno leto, Benetke pa so za obrambo ponudile 20.000 dukatov. Matija je ukazal, da vse razpoložljive transportne ladje odplujejo do mesta za novačenje v Petrovaradinu.Bánlaky (1929), str. 56–57 Korvin si je prizadeval skleniti dolgoročno zavezništvo z Benetkami, zato se je 12. septembra 1453, tik pred začetkom napada, v taboru v Petrovaradinu sestal z beneškim predstavnikom Ivanom Emo in se z njim dogovoril:

Ogrska in Beneška republika skleneta vzajemno zaščitno in ofenzivno zavezništvo proti Osmanskemu cesarstvu, nobena stran ne sklene separatnega miru brez vednosti druge strani, Beneška republika zagotovi 40 galej in vse svoje dalmatinske in peloponeške kapitane postavi v vojno stanje, vpleteni strani ne bosta kršili ozemeljske celovitosti druga druge.

Humski gospodar Stjepan Vukčić Kosača je okleval, komu naj se podredi: Osmanom, Benetkam ali Ogrski. Oktobra 1453 se je odločili, da se ponudi Benetkam. Beneški dož Cristoforo Moro, ki je že bil zaveznik Ogrske, mu je previdno odgovoril, da je Ogrska že storila potrebne ukrepe za rešitev Bosne, saj so njene vojske vstopile v Bosno in oblegale Jajce ter druge trdnjave. Po teh dogodkih se je Kosača podredil Matiji Korvinu, ki ga je sprejel v svojo službo. V zameno je bil Vladislav Hercegović povišan v ogrskega praporščaka in pomiril Stjepanove posesti. Zveza je bila podpisana 6. decembra 1453.Thallóczy (1915), str. 103

Obleganje Korvin je svojo vojsko razdelil na dve diviziji. Prva pod vodstvom Emerika Zapolje se je nameravala približati Jajcu s severa po dolini reke Vrbas. Druga, pod vodstvom samega Korvina, je s seboj tovorila oblegovalno orodje in se po mreži tlakovanih cest (kaldrma) od severozahoda prebila do Ključa, in osvajala vsa mesta na poti. Za nadzornika oskrbe je Korvin imenoval Ivana Pongrácza de Dengelega, za upravljavca oblegovalnih strojev in streliva pa prošta Gašparja Baka iz Berenda. Tretja enota je bila rekrutirana na Hrvaškem in je prihajala z zahoda preko Bihaća. Poveljeval ji je Martin Frankopan. Okrepitve iz Huma pod vodstvom vojvode Stjepana in njegovega sina Vladislava Hercegovića so blokirale Jajce z juga (Prozor, Donji Vakuf).

Novembra je Matija Korvin v štiridnevnem pohodu prišel do Jajca. Njegov pohod je bil glede na srednjeveške infrastrukturne razmere izjemno hiter. Po nedavnih uspehih v Bosni je Korvin pričakoval podporo lokalnega prebivalstva, zato je 5. in 6. oktobra takoj napadel mesto Jajce in ga v prvem poskusu osvojil. Po kratkem boju iz oči v oči se je osmanska garnizija zaprla v trdnjavo Jajce.

Obleganje se je verjetno začelo na sotočju Plive in Vrbasa. Oblegovalni stroji so bili nameščeni v polkrogu Carevo Polje–Borci–Baščeluci. Topovi so lahko na obzidju povzročili le malo škode, saj je bil njihov doseg od 300 do 900 metrov. Korvin je svoje vojake spodbujal z donacijami zemlje tistim, ki bi se v boju še posebej izkazali. Na dan načrtovane splošne ofenzive so bili kapitani trdnjave pozvani k pogovorom o predaji. Še isti dan je bil sklenjen sporazum, da tisti, ki bi želeli zapustiti trdnjavo, kahko odidejo, vendar brez svojih sužnjev. Druga možnost je bila, da se pridružijo črni vojski. Za to možnost se je odločilo približno 400 vojakov, vključno s poveljnikom Jusufom Begom.Thallóczy (1915), str. 101–107

Posledice Manjše utrdbe v regiji so bile hitro obnovljene in reorganizirane kot del ogrske Banovine Jajce.

Glavnina osmanske vojske je julija 1464 oblegala Jajce. Obramba mesta je zaradi približevanja ogrske vojske obleganje vzdržala do septembra 1464, ko se je osmanska vojska umaknila.

Matija Korvin je za novega kapitana Jajca imenoval Ivana Sekelja iz Hídvéga, za novega guvernerja Bosne pa Emerika Zapoljo. Vladislavu Hercegoviću sta bili podeljeni županiji (župi) Gornji Vakuf-Uskoplje in Prozor-Rama.

Kralj Matija Korvin je Frankopanom za njihove zasluge pri obleganju podaril grad Medvedgrad.Thallóczy (1915), str. 336 Štefan Gerendi, ki je kralju med obleganjem rešil življene, je prejel pravico do osebnega grba.Thallóczy (1915), str. 97

Beneško-osmanski konflikt se je stopnjeval in prešel v osmansko-beneško vojno.

Sklici

Viri

Đuro Tošić (2002) (in Serbian, Summary in English) (pdf), 'Četvrti naučni skup istoričara u Gacku: Kosače – osnivači Hercegovine', "Srpska proza danas. Kosače – osnivači Hercegovine (Zbornik radova)", SPKD Prosvjeta Bileća, SPKD Prosvjeta Gacko, Fond 'Vladimir i Svetozar Ćorović' Beograd, Bileća-Gacko-Beograd. Retrieved 14 July 2011.

Kategorija:Leto 1463 Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine