Referendum o združitvi z Združenim kraljestvom je na Malti potekal 11. in 12. februarja 1956. Predloge je odobrilo 77 % volivcev, udeležba pa je bila 59-odstotna; nizka udeležba je bila deloma posledica bojkota Nacionalistične stranke. Predlogi niso bili nikoli v celoti izvedeni in država je osem let pozneje postala neodvisno kraljestvo znotraj britanskega Commonwealtha z imenom Država Malta.

Predlogi V skladu s predlogi bi imela Malta v spodnjem domu britanskega parlamenta tri sedeže. Poleg tega bi ministrstvo za notranje zadeve prevzelo odgovornost za malteške zadeve od ministrstva za kolonije. Britanski parlament bi imel nadzor nad obrambo in zunanjimi zadevami ter sčasoma nad neposrednim obdavčenjem, malteški parlament pa bi bil odgovoren za vsa druga področja javnega življenja, vključno z izobraževanjem in položajem Rimskokatoliške cerkve.Referenda in Malta: The Questions and the Voters' Responses Elections in Malta V skladu z besedilom referenduma bi bili z Združenim kraljestvom sklenjeni sporazumi s ciljem izboljšanja plač, zaposlitvenih možnosti in življenjskega standarda na otokih do enakosti s preostalim delom Združenega kraljestva.

Ozadje Leta 1953 je malteška vlada pod vodstvom Nacionalistične stranke predstavila predloge, da bi Malta dobila status dominiona, ki jih je britanska vlada zavrnila in namesto tega predlagala prenos malteških zadev z ministrstva za kolonije na ministrstvo za notranje zadeve. Obe glavni politični stranki, Nacionalistična stranka in Laburistična stranka, sta menili, da je protipredlog neustrezen. Namesto tega je bilo predlagano, da se izvedejo pogovori med vsemi strankami, ki so se začeli junija 1954, do takrat pa je na parlamentarnih volitvah leta 1953 malteška laburistična stranka osvojila večino, kar se je zgodilo na podlagi predloga laburistične stranke o vključitvi Malte v Združeno kraljestvo. Vodja pogovorov Alan Lennox-Boyd je izključil status dominiona za Malto, vendar se je strinjal, da Malta potrebuje ustavno revizijo.

Britanska vlada je ustanovila okroglo mizo na Malti, ki je decembra 1955 predstavila dokument poveljstva Cmd. 9657. Lennox-Boyd, državni sekretar za kolonije, je poročilo povzel kot preučitev in zavrnitev alternativnih predlogov za parlamentarno zastopanost ter namesto tega predlagal, da se Malti dodelijo trije poslanci pod pogojem, da »malteško ljudstvo samo ugotovi in jasno ter nedvomno pokaže, ali predlogi malteške vlade ustrezajo njegovim željam«.

Po objavi poročila je malteška vlada razpisala referendum. Lennox-Boyd je dejal, da se je »po svojih najboljših močeh trudil odvrniti malteškega predsednika vlade od referenduma«, češ da je bil »preuranjen «in da se ne bi smel izvesti, dokler britanski parlament najprej ne sprejme lastne odločitve glede integracije. Dom Mintoff, predsednik vlade Malte, je odgovoril, da bi bilo za parlament koristno že pred razpravo vedeti, kaj meni Malta. Konferenca je prišla do zaključka, da je izvedba referenduma v pristojnosti malteške vlade.

Lennox-Boyd je dejal, da je ključna točka za britansko vlado, ali »utemeljimo primer Malte, ne da bi ji sledili številni drugi kraji«.

Vprašanje

Lennox-Boyd je dejal, da so bili predlogi, podani na referendumu, »v vseh pogledih [...] enaki« predlogom malteške vlade za okroglo mizo na Malti.

Posledice Kljub rezultatom, ki so odobrili nadaljnjo integracijo z Združenim kraljestvom, je nizka udeležba opoziciji omogočila trditev, da je bil izid neprepričljiv.

Lennox-Boyd je po referendumu v spodnjem domu britanskega parlamenta dejal: »Vlada njenega veličanstva podpira predloge v poročilu [...], vključno s priporočilom za malteško zastopanost v Westminstru [...] Sprejemamo ga brezpogojno.« Vendar vlada ni menila, da bi referendum izpolnjeval pogoje poročila, po katerih bi moral »jasno in nedvomno kazati«, da si Maltežani želijo integracije. Pri tem je navedla primer Nove Fundlandije leta 1948, ko je bil po neprepričljivem rezultatu referendum ponovljen.

Nekateri britanski poslanci so izrazili tudi zaskrbljenost, da bi zastopanje Malte v Westminstru postavilo precedens za druge kolonije in vplivalo na izid parlamentarnih volitev. Malta je postala neodvisno kraljestvo Commonwealtha 21. septembra 1964 in republika 13. decembra 1974; po izteku obrambnega sporazuma z Združenim kraljestvom so zadnje britanske sile zapustile Malto 31. marca 1979, datum, ki se danes obeležuje kot dan svobode.

Sklici

Kategorija:Politika Malte Kategorija:Zgodovina Malte Kategorija:1956 v politiki Kategorija:Referendumi