Nona Gaprindašvili (), gruzinska šahistka in političarka, * 3. maj 1941, Zugdidi, Gruzinska SSR, Sovjetska zveza (danes Gruzija).
Slovela je po agresivnem slogu igre. Med letoma 1962 in 1978 je držala naziv svetovne šahovske prvakinje, leta 1978 pa je kot prva ženska v zgodovini prejela naziv velemojstrice organizacije FIDE.
Zgodnje življenje Rodila se je v Zugdidiju na zahodu Gruzije kot najmlajša od šestih otrok in edina deklica v družini zagretih športnikov. Pri petih letih se je naučila igrati šah od očeta in brata. Pri enajstih ali dvanajstih je spremljala brata na šahovski turnir in ko je on moral odpovedati nastop, ga je nadomestila. Njeno veščino je tam opazil trener Vahtang Karseladzé. Poslali so jo živet k teti v Tbilisi, kjer je od leta 1954 trenirala z velemojstri. Pri štirinajstih, leta 1956, je osvojila polfinale sovjetskega ženskega prvenstva.
Vzpon Leta 1961 je zmagala na ženskem turnirju kandidatov, s čimer je pridobila možnost izzvati takratno svetovno prvakinjo Elizabeto Bikovo. Na dvoboj leta 1962 so jo prišli kot gledalci podpret člani ekipe FC Dinamo Tbilisi, njenega najljubšega nogometnega kluba. Do konca dneva si je Gaprindašvili priigrala prednost 9–2, pred nadaljevanjem naslednji dan pa se je Bikova po telefonu predala.
Z zmago je zaslovela v domovini in ob vrnitvi jo je pričakala množica. Pripisujejo ji, da je začela »revolucijo v ženskem šahu« in postala simbol nacionalnega ponosa v času, ko je bila njena domovina del Sovjetske zveze. Velemojstrica Rusudan Goletiani trdi tudi, da je navdihnila »intelektualno revolucijo« med Gruzijkami. Močno je popularizirala šah med sonarodnjakinjami in Gruzija je postala velesila v ženskem šahu ter vzgojila številne velemojstrice še za časa kariere Gaprindašvili.
V naslednjih letih je Gaprindašvili trikrat ubranila naziv svetovne prvakinje pred Alo Kušnir, leta 1975 pa z rezultatom 8,5–3,5 pred sonarodnjakinjo Nano Aleksandria v še enem množično gledanem dvoboju. Tekom kariere je uspešno nastopila tudi na turnirjih, tradicionalno rezerviranih za moške in med drugim osvojila turnir Hastings Challengers v sezoni 1963/4, drugo mesto v Sandomierzu leta 1976 in deljeno prvo mesto na turnirju Lone Pine International leta 1977. Z rezultatom na slednjem je postala prva ženska v zgodovini, ki je izpolnila normo za naziv velemojstrice in prva ženska z zmago na elitnem turnirju. Na seji kongresa FIDE leta 1978 so ji podelili naziv velemojstrice, kljub temu, da so pravila formalno zahtevala tri norme s skupno 24 igrami (na turnirjih v Sandomierzu in Dortmundu ji je do norme vsakič zmanjkalo pol točke).
Istega leta ji je naziv svetovne prvakinje odvzela še ena Gruzijka, takrat sedemnajstletna Maja Čiburdanidze.
Kasnejša kariera
Gaprindašvili je zastopala Sovjetsko zvezo na vseh ženskih šahovskih olimpijadah v obdobju 1963–1990, leta 1992 pa tokrat samostojno Gruzijo. Pripomogla je k dominaciji sovjetskih ekip v 1980. letih. Osvojila je 25 medalj, od tega enajst zlatih ekipnih in devet zlatih posamičnih. Na 27. olimpijadi v Dubaju (1986) je bila neporažena. Je tudi petkratna zmagovalka sovjetske ženske šahovske olimpijade (1964, 1973/74, 1981, 1983 in 1985). Njen najvišji rating FIDE je bil 2495 julija 1987. Trenirala je več vidnih mladih šahistk, med njimi Ano Matnadze in Teo Lančava. Leta 2022 je osvojila svoj osmi turnir za seniorke.
Poleg šaha je bila aktivna tudi v politiki, kot poslanka gruzinskega Vrhovnega sovjeta, nato pa v letih 1989–1996 predsednica nacionalnega olimpijskega komiteja. Leta 2002 se je udeležila protestov proti takratnemu predsedniku Eduardu Ševardnadzeju. Nato je bila aktivna v Ljudskem zboru, opozicijskem gibanju proti predsedniku Miheilu Saakašviliju, udeležena tudi v množičnih protestih leta 2011.
Priznanja Leta 2013 je bila sprejeta v svetovni šahovski hram slavnih. Dve leti kasneje ji je takratni predsednik Gruzije Giorgi Margvelašvili podelil predsedniški red odličnosti za »izjemen prispevek državi in narodu« ter »zastopanje Gruzije na mednarodni ravni«.
Leta 2020 je bila ob Nani Aleksandria, Maji Čiburdanidze in Nani Joseliani predstavljena v dokumentarnem filmu Slava kraljici! Navdihnila je tudi Netflixovo dramsko miniserijo Damin gambit, v kateri pa je napačno navedena kot ruska šahistka, ki ni nikoli tekmovala proti moškim, čeprav je do takrat igrala z mnogimi, vključno z 10 velemojstri. V odziv je vložila tožbo proti Netflixu zaradi obrekovanja in blatenja dobrega imena. Leta 2022 se je s studiem izvensodno pogodila.
Sklici
Viri
Glej tudi Seznam gruzinskih šahistov
Zunanje povezave
Kategorija:Rojeni leta 1941 Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Gruzinski šahisti Kategorija:Gruzinski politiki