Marija z rezino hruške (znana tudi kot Madona z ležečim otrokom in rezino hruške ali Madona z rezino hruške) je slika Albrechta Dürerja (1471–1528) iz leta 1512. Hranijo jo v zbirki Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju.

Opis Motiv in slog Na temnem ozadju Dürer upodablja Marijin doprsni kip, ki drži svojega otroka z obema rokama na tkanini, ki je bila prvotno verjetno vijolična (zdaj obledela).Ausstellungsbroschüre Ansichtssache #3 – Albrecht Dürer, Maria mit der Birnenschnitte.Kapitel Erhaltungszustand von Monika Strolz, Kunsthistorisches Museum, Wien 2012, S. 15. Marija nosi modro obleko in svetlo naglavno ruto, pod katero je prozorna tančica. Jezus v levi roki drži majhno rezino hruške, na kateri so vidne sledi ugrizov njegovih zob. Z vidika gledalca je Marija rahlo obrnjena v levo in nagne glavo proti otroku.Madonna of the Pear. Beschreibung auf Web Gallery of Art, November 2002, englisch. Tudi njen pogled sledi tej smeri, njena nežno nasmejana usta pa so zaprta. Vesel fantič pa z dvignjeno glavo gleda navzgor in v desno; v rahlo odprtih ustih so vidni njegovi majhni sekalci. Nobena figura ni upodobljena s svetniškim sijem.

Interpretacija Marijin pogled, usmerjen navznoter – ni povsem jasno, ali gleda neposredno v svojega otroka ali navzdol –, pa tudi prvotno verjetno vijolična barva blaga, namigujeta na bližajoče se križanje Kristusa. Zdi se, da se nežno nasmejana, a vase zazrta Marija že zaveda pasijona. Hruško, ki jo je Kristusovo dete grizljalo, si lahko zaradi njene sladkosti razlagamo kot simbol ljubezni. Poleg tega so v središču plodu vidna semena, kar se, metaforično rečeno, verjetno nanaša na kaljenje semen Kristusove žrtvene smrti, ki obljublja odrešitev.Ansichtssache #3 – Albrecht Dürer, Maria mit der Birnenschnitte., Kapitel Ein Bild hat Geburtstag von Guido Messling, Kunsthistorisches Museum, Wien 2012, S. 5–6. Marija bi bila tako kot hruška, ki svetu daje plod – dojenčka Jezusa, ki človeštvu prinaša ljubezen in odrešitev.

Poleg verskega pomena ima v tej sliki vlogo tudi koncept humanizma. Z izpuščanjem svetniških sijev je poudarjena človečnost svetnika, zato lahko sliko razlagamo tudi kot upodobitev matere in otroka. S hruško kot simbolom ljubezni je poudarjen intimen odnos med njima. Materino introvertiranost lahko razlagamo kot skrb za otrokovo prihodnje dobro počutje.

Sliko lahko razlagamo tudi z medicinskega vidika, saj Kristusovo dete kaže značilne znake pomanjkanja vitamina D: izbočeno čelo in sagitalno grbo s sploščenim zatiljem (caput quadratum), ohlapno trebušno steno, deformacijo prsnega koša in otekanje epifiz na zapestjih in gležnjih.Albert Gossauer: Struktur und Reaktivität der Biomoleküle. Verlag Helvetica Chimica Acta, Zürich 2006, ISBN 3-906390-29-2, S. 152.

Slikarska tehnika Slika je bila ustvarjena na lipovi plošči, premazani z belo barvo. V neznanem času je bila plošča, dolga 49 cm in široka 37 cm, stanjšana in parketirana; zdaj je debela le 4 mm.Ausstellungsbroschüre Ansichtssache #3 – Albrecht Dürer, Maria mit der Birnenschnitte., Kapitel Bildträger und Maltechnik von Monika Strolz, Kunsthistorisches Museum, Wien 2012, S. 14–15.

Podrisba, nanesena s tankim čopičem v tekočem mediju, razkriva jasne razlike med upodobitvijo Marije in upodobitvijo deteta. Medtem ko je podrisba Marije zelo fina in podrobna, s številnimi vzporednimi in križnimi črtami, je Dürer le skiciral obris deteta Jezusa in ga podpisal z redkimi, pogosto prekinjenimi črtami. Pri slikanju Marije se je skoraj natančno držal svoje podrisbe in jo upodobil s tankimi lazurami. Vendar pa slika deteta nekoliko odstopa od podrisbe (uho je premaknjeno v levo); ležeče telo je oblikovano z izrazitimi poudarki in plastično upodobljeno s sfumatom podobnim senčenjem. Poleg tega je Dürer v telesnih tonih deteta uporabil večji delež temnih pigmentov kot v tonih matere. Za modeliranje in teksturiranje barve je umetnik pogosto uporabljal prste ali dlani na obeh figurah.

Zgodovina Izvor Dürer je sliko Marija z rezino hruške naslikal v Nürnbergu; naročnik ni znan.Madonna und Kind. Beschreibung auf der Webseite Onlinekunst, 2012. Čeprav je Dürer takšne Marijine plošče ustvaril brez naročila, skrbno podrisovanje Madone nakazuje, da ta slika, ki je verjetno služila kot nabožna podoba, ni bila tipično občasno delo. Pri upodobitvi Marije se je Dürer oprl na drugo svoje delo z zelo podobno Marijino glavo, Sveto družino (1509).

Slogovno je mogoče v Mariji z rezino hruške zaznati tako nizozemske kot italijanske vplive.Maria mit Kind. Beschreibung auf der Webseite Europeana – think culture, 2012, englisch und deutsch. Umirjena Marija spominja na tako imenovano Dangolsheimsko Madono, ki jo pripisujejo Niclasu Gerhaertu van Leydenu,Maria mit dem liegenden Kind mit der Birnenschnitte. Artikel von Karl Schütz auf der Webseite der Capella Academica anlässlich eines Konzerts im Kunsthistorischen Museum Wien, 26. Oktober 2000. medtem ko živahna in tridimenzionalna upodobitev otroka močno spominja na kip Andree del Verrocchia Ležeči Putto.

Leta 1600 je cesar Rudolf II. Habsburški za svojo praško rezidenco pridobil dve nedoločeni podobi Device Marije. Ti sliki sta prišli iz umetniške zbirke Antoina Perrenota de Granvelle. Možno je, da je bila Marija z rezino hruške eno od del, ki so kasneje prek zbirke Rudolfa II. prišla v Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.

Zapuščina thumb|Dürer: Sveta Ana z Devico in detetom (1519)

Leta 1519 je Dürer ustvaril sliko Sveta Ana z Devico in detetom, upodobitev svete Ane s hčerko Marijo in Kristusom Detetom.Anna. Artikel über die Heilige Anna und das Gemälde Dürers Heilige Anna Selbdritt auf der Webseite Ökumenisches Heiligenlexikon, 2013. V tem delu sta bila tako motiv Marije kot podoba Marije z rezino hruške nadalje razvita.

V Italiji in Nemčiji obstajajo številne kopije in parafraze Marije z detetom drugih umetnikov. Tukaj je nekaj najbolj znanih primerov:

Pripisano Danielu Fröschlu: Madona z detetom (po Dürerju), kmalu po letu 1600, Narodna galerija, Praga Pripisano Danielu Fröschlu: Madona z grozdjem (po Dürerju), kmalu po letu 1600, Kapucinski samostan, Praga Franciscus van der Steen: Madona z detetom (po Dürerju), 1656/57, Britanski muzej, London Johann Christian Ruprecht: Madona z detetom (po Dürerju), ok. 1650, Muzej likovnih umetnosti, Leipzig Sassoferrato: Madona z otrokom (po Dürerju), ok. 1650, Muzej likovnih umetnosti, Budimpešta Sassoferrato: Madona z otrokom v molitvi, ok. 1650, zasebna zbirka

Sklici

Literatura Fedja Anzelewski: Albrecht Dürer. Das malerische Werk . 2 Bde., Berlin 1991 Katherine Crawford Luber: Albrecht Dürer and the Venetian Renaissance. Cambridge/Mass, 2005 Josef Heller: Das Leben und die Werke Albrecht Dürer‘s. 3 Bde., Bamberg, 1827–1831

Zunanje povezave

Maria mit der Birnenschnitte (Maria mit Kind) in der Objektdatenbank des Kunsthistorischen Museums Wien Neue Ausstellungsreihe „Ansichtssachen“ im Kunsthistorischen Museum. Artikel des Österreich Journals, 29. März 2012. Maria mit der Birnenschitte. Bericht über die Ausstellung Ansichtssache #3 im Kunsthistorischen Museum Wien, Webseite der Zeitschrift RESTAURO, 2012.

Kategorija:Dela Albrechta Dürerja Kategorija:Dela leta 1512