Petero milanskih dni ( ) je bila vstaja in eden ključnih dogodkov v revolucionarnem letu 1848, ki je sprožil prvo italijansko vojno za neodvisnost. Upor v Milanu se je začel 18. marca. Po petih dneh uličnih bojev so uporniki iz mesta izgnali maršala Radetzkyja in njegovo avstrijsko vojsko.
Ozadje
1. januarja 1848 se je v Milanu začel močan odpor proti avstrijski nadvladi. Na novoletni dan so začeli bojkotirati igre na srečo in tobačne izdelke. Oba sektorja sta bila državni monopol, ki je prinašal več kot 5 milijonov lir. Napetosti so vrhunec dosegle 3. januarja, ko je prišlo do krvavih spopadov na ulicah. Jezna množica je žalila avstrijske vojake in vanje metala kamenje. Vojaki so se nato zbrali v skupine in napadli množico z meči ter bajoneti, pri čemer so ubili pet ljudi, 59 pa ranili. Radetzky je za pet dni umaknil vojake v vojašnice, s čimer so se nemiri začasno umirili. Protesti so ponovno izbruhnili 18. marca, ko so v mesto prišle novice o vstaji na Dunaju in padcu Metternicha.
Dogodki
Skoraj sočasno z drugimi ljudskimi vstaji po Lombardsko-beneškem kraljestvu se je 18. marca 1848 uprlo tudi mesto Milano. Ti dogodki so prvič pokazali moč ljudske pobude. Pod vodstvom akterjev gibanja Risorgimento je namreč upornikom uspelo odločilno vplivati na politiko kralja Karla Alberta Sardinskega.
Avstrijska garnizija v Milanu je bila dobro opremljena, poveljeval pa ji je izkušen general Joseph Radetzky von Radetz. Kljub temu da je bil star čez 80 let, je bil energičen in nepopustljiv. Radetzky se vstaji ni nameraval vdati.
Vendar se je celotno mesto borilo po ulicah, postavljali so barikade, streljali z oken in streh ter pozivali podeželsko prebivalstvo, naj se jim pridruži. Prebivalstvo je podprl nadškof in v boju proti Avstrijcem se je pridružilo vsaj 100 duhovnikov. Na barikade so postavili doprsni kip papeža Pija IX .M. Clark, The Italian Risorgimento, Routledge 2013 p. 53. Ustanovljena je bila začasna milanska vlada, ki ji je predsedoval , Gabrio Casati, vojnemu svetu pa je načeloval Carlo Cattaneo. Otroci iz sirotišnic, znani kot »Martinitti« so delovali kot kurirji in prenašali sporočila po vseh delih mesta.
Radetzky je spoznal, da se bo v obleganem mestnem središču težko upiral. Bal se je napada piemontske vojske in kmetov s podeželja, zato se je odločil za umik, potem ko je izgubil nadzor nad vrati Porta Tosa (zdaj Porta Vittoria), ki so jih zavzeli uporniki. Zvečer 22. marca so se Avstrijci umaknili proti Zvečer 22. marca so se Avstrijci umaknili proti »Quadrilateru« (utrjenemu območju, ki so ga omejevala štiri mesta: Verona, Legnago, Mantova in Peschiera del Garda), približno 120 km proti vzhodu. S seboj pa so odpeljali več talcev, aretiranih na začetku upora. Medtem je bil preostanek langobardskega in beneškega ozemlja osvobojen.
V spomin na te dni se je uradni časopis začasne vlade imenoval preprosto Il 22 marzo (22. marec),. Izhajati je začel 26. marca v palači Palazzo Marino pod vodstvom Carla Tence. Leta 1895 so na današnjem trgu Porta Vittoria slovesno odkrili Spomenik Petim dnem Milana, delo kiparja Giuseppeja Grandija.
Skoraj stoletje pozneje, leta 1943, so upor v Neaplju proti nacistični okupaciji med drugo svetovno vojno poimenovali Štirje dnevi Neaplja,, s čimer so se neposredno zgledovali po zgodovinskem milanskem uporu.
Sklici
Bibliografija
V italijanščini Piero Pieri, Storia militare del Risorgimento – volume 1 & 2, Einaudi, Torino, 1962 Carlo Cattaneo, Dell'insurrezione di Milano nel 1848 e della successiva guerra, e-text Liber liber/Progetto Manuzio Antonio Scurati, Una storia romantica, romanzo Bompiani, 2007 Elena Fontanella, a cura di, Giovani ribelli del '48. Memorie del Risorgimento lombardo , Firenze, Fratelli Alinari, 2011. . Testi di Aldo A. Mola, Giancarlo Lacchin, Roberto Lauro, Maurizio Griffo, Agostino Giovagnoli, Cecilia Dau Novelli, Romano Bracalini, Carlo Cattaneo, Gianni Oliva, Emanuele Bettini, Matteo Sanfilippo, Giuseppe Poletta, Franco Della Peruta, Fulvio Peirone, Gabriella Bonacchi, Anna Maria Isastia, Elena Fontanella, Andrea Vento, Vittorio Nichilo, Giorgio Cosmacini, Roberto Guerri, Lucia Romaniello, Giuseppe Garibaldi, Gian Paolo Caprettini, Gian Mario Benzing, Roberto Cassanelli.
Glej tudi Luisa Battistati Carlo Cattaneo Enrico Dandolo Luciano Manara Emilio Morosini Guerra regia e guerra di popolo Revolucije leta 1848 v italijanskih državah Milanska vstaja
Zunanje povezave
"Liceo Berchet di Milano" – a more detailed account of the Five Days Monument to the "Cinque Giornate di Milano"
Kategorija:Revolucije leta 1848 Kategorija:Milano Kategorija:1848 v politiki Kategorija:Avstrijsko cesarstvo Kategorija:Bitke Avstrije Kategorija:Bitke Italije Kategorija:Bitke leta 1848 Kategorija:Lombardija Kategorija:Risorgimento