Tekmovalno cestno kolesarstvo je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke.
Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje.
Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo Dirka po Franciji (rumena), Dirka po Italiji (rožnata), SP v cestni dirki (mavrična), Pariz–Roubaix in Dirka po Flandriji.
UCI serije
Glavna tekmovana UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang UCI ProSeries – druga liga tekmovanja
Kontinentalna tekmovanja UCI Europe Tour UCI Asia Tour UCI Oceania Tour UCI Africa Tour UCI America Tour
Zgodovina
Moški Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, Pariz–Rouen, ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je Milano–Torino, ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries.
Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; Liège–Bastogne–Liège (1892) Pariz–Roubaix (1896), Dirka po Franciji (1903), Milano–San Remo (1905), Dirka po Lombardiji (1905), Dirka po Italiji (1909), Dirka po Kataloniji (1911) in Dirka po Flandriji (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu.
Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države Belgija, Francija in Italija. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so Kolumbija, Danska, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Švica. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so Kazakhstan, Rusija, Avstralija, Južna Afrika, Ekvador, Nova Zelandija, Irska, Poljska, Norveška, Velika Britanija, Slovaška, Združene države in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga.
Ženske Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v Ashfieldu. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka Tillie Anderson, ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk.
Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu.
Kolesarski slovar
Najbolj pogosto uporabljeni izrazi Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. Parkur – profil dirke oziroma etape.
Vrsta etapne dirke Simbol Tip etape Ravninska etapaRazgibana etapaHribovita etapaGorska etapa Simbol Tip etapePosamični kronometer(posamična vožnja na čas)Prolog(zelo kratka vožnja na čas)Ekipni kronometer(ekipna vožnja na čas)Gorski kronometer(gorska vožnja na čas)
Profesionalne zmage Na seznamu je tudi vseh 51 slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli 465 profesionalnih zmag (do 9. septembra 2026).
Uvr. Kolesar Zmage1. Eddy Merckx 2782. Mark Cavendish 1653. Mario Cipollini 1634. Roger De Vlaeminck 1625. Rik Van Looy 1596. Sean Kelly 158 André Greipel 1588. Alessandro Petacchi 1509. Freddy Maertens 14810. Francesco Moser 14711. Bernard Hinault 14512. Erik Zabel 144 Giuseppe Saronni 14414. Alejandro Valverde 13315 Tadej Pogačar 13016. Miguel Poblet 12917. Laurent Jalabert 12818. Domingo Perurena 12419. Tom Boonen 12220. Peter Sagan 121 Jacques Anquetil 12122. Delio Rodríguez 11723. Robbie McEwen 112 24. Jaan Kirsipuu 111. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32. Primož Roglič 9238. Dylan Groenewegen 8242. Miguel Induráin 79 Remco Evenepoel 7944. Tim Merlier 7857. Jasper Philipsen 6870. Mathieu van der Poel 6476. Nads Pedersen 6184. Wout van Aert 5997. Jonas Vingegaard 54Preostali slovenski kolesarji... Matej Mohorič 25... Luka Mezgec 19... Grega Bole 19... Borut Božič 19... Marko Kump 17... Jan Tratnik 12
Uvr. Kolesar Zmage... Simon Špilak 12... Matej Mugerli 8... Gorazd Štangelj 7... Gregor Gazvoda 7... Janez Brajkovič 7... Jure Kocjan 6... Matevž Govekar 4... Martin Derganc 4... Jure Golčer 4... Martin Hvastja 4... Mitja Mahorič 4... Uroš Murn 4... Tomaž Nose 4... Jan Polanc 4... Sašo Sviben 4... Robert Vrečer 4... Andrej Hauptman 3... Aldo Ino Ilešič 3... Gašper Katrašnik 3... Kristijan Koren 3... Boštjan Mervar 3... Luka Pibernik 3... Tadej Valjavec 3... Domen Novak 2... Valter Bonča 2... Dean Podgornik 2... Kristjan Fajt 2... Jakob Omrzel 2... Branko Filip 1... Matej Gnezda 1... Blaž Jarc 1... Igor Kranjec 1... Boris Premužič 1... Bogdan Ravbar 1... Klemen Štimulak 1... Zoran Klemenčič 1... Gašper Švab 1... Sandi Šmerc 1... Marko Baloh 1... Mihael Štajnar 1... Tadej Križnar 1... Roman Jermakov 1... Marko Velkovrh 1
Slovenske zmage
Etapne dirke Dirka Zmage Vsi zmagovalciGrand Tour Dirka po Italiji 2Roglič (2023), Pogačar (2024) Dirka po Franciji 4Pogačar (2020, 2021, 2024, 2025) Dirka po Španiji 4Roglič (2019, 2020, 2021, 2024) Velike enotedenske dirke Pariz–Nica 2Roglič (2022), Pogačar (2023) Tirreno–Adriatico 4Roglič (2019, 2023), Pogačar (2021, 2022) Dirka po Kataloniji 3Roglič (2023, 2025), Pogačar (2024) Dirka po Baskiji 2Roglič (2018, 2021) Dirka po Romandiji 4Špilak (2010), Roglič (2018, 2019), Pogačar (2026) Auvergne−Rona−Alpe 4Brajkovič (2010), Roglič (2022, 2024), Pogačar (2025) Dirka po Švici 3Špilak (2015, 2017), Pogačar (2026)
Enodnevne dirke Dirka Zmage Vsi zmagovalciSpomeniki Milano–San Remo 2Mohorič (2022), Pogačar (2026) Dirka po Flandriji 3Pogačar (2023, 2025, 2026) Pariz–Roubaix —Slovenija še nima zmage Liège–Bastogne–Liège 5Roglič (2020), Pogačar (2021, 2024, 2025, 2026) Dirka po Lombardiji 5Pogačar (2021, 2022, 2023, 2024, 2025)Klasike Omloop Het Nieuwsblad 1Tratnik (2024) Strade Bianche 4Pogačar (2022, 2024, 2025, 2026) Milano–Torino 1Roglič (2021) Amstel Gold Race 1Pogačar (2023) Valonska puščica 2Pogačar (2023, 2025) Eschborn–Frankfurt 1Špilak (2013) Bretonska klasika 1Bole (2011) Velika nagrada Montréala 2Pogačar (2022, 2024) Dirka po Emiliji 4Roglič (2019, 2021, 2023), Pogačar (2024) Tri doline Vareseja 3Roglič (2019), Pogačar (2022, 2025) Kuurne–Bruselj–Kuurne —Slovenija še nima zmage Dirka po Bruggeju —Slovenija še nima zmage E3 Saxo Classic —Slovenija še nima zmage Gent–Wevelgem —Slovenija še nima zmage Skozi Flandrijo —Slovenija še nima zmage Scheldeprijs —Slovenija še nima zmage Brabantska puščica —Slovenija še nima zmage Brussels Cycling Classic —Slovenija še nima zmage Klasika San Sebastián —Slovenija še nima zmage Hamburg Cyclassics —Slovenija še nima zmage Velika nagrada Québeca —Slovenija še nima zmage Coppa Bernocchi —Slovenija še nima zmage Gran Piemonte —Slovenija še nima zmage Pariz–Tours —Slovenija še nima zmage
Reprezentanca Dirka Zmage Vsi zmagovalciOlimpijske igre Cestna dirka —Slovenija še nima zmage Kronometer 1Roglič (2020)Svetovno prvenstvo Cestna dirka 2Pogačar (2024, 2025) Kronometer —Slovenija še nima zmage Evropsko prvenstvo Cestna dirka 1Pogačar (2025) Kronometer —Slovenija še nima zmage
Opombe
Sklici
Zunanje povezave Kolesarska zveza Slovenije Evropska kolesarska federacija Mednarodna kolesarska zveza
Kategorija:Športi *