Pomladanski jeglič, navadni jeglič ali samo jeglič (znanstveno ime Primula veris) je zelnata trajnica, cvetoča rastlina iz družine jegličevk (Primulaceae). Vrsta je avtohtona po večjem delu zmerne Evrope in zahodne Azije, raste na sončnih travnikih, ob gozdnih mejah in po grmovnatih predelih v gorskem svetu.
Opis Temno rumeni cvetovi se pojavijo spomladi, v socvetjih po 10–30 cvetov skupaj na enem samem steblu. Vsak cvet je širok 9–15 mm. Rastline z rdečimi in oranžnimi cvetovi se pojavljajo redko, vendar so lahko lokalno razširjene na območjih, kjer barvni hibridi jegličev cvetijo hkrati z avtohtonim jegličem, kar omogoča navzkrižno opraševanje.
Pomladanski jeglič je zelnata trajnica s kratko rjavo korenino, ki zraste 10 do 20 cm visoko. Ima pritlično rozeto iz nekoliko zgrbančenih podolgovato jajčastih listov, ki so dolgi 5–15 cm in široki 2–6 cm. Temno rumeni cvetovi z zelenimi čašnimi listi se pojavijo spomladi, v socvetjih na enem samem steblu.
Kemijske sestavine V korenini jegliča so triterpenski saponini (3–10 %). Saponine vsebujejo tudi cvetovi (cvetne čaše) in listi, vendar v manjših količinah (do 2 %). V korenini jegliča so prisotni še fenolni glikozidi, kot sta primeverin in primulaverin, iz katerih pri hidrolizi nastanejo estri metoksisalicilne kisline.
Uporabnost V ljudski medicini čaj iz korenin jegliča uporabljamo pri bronhitisu, kašlju, ki spremlja prehladna obolenja, pri oslovskem kašlju in astmi. Jeglič utekočinja gosto sluz in lajša izkašljevanje. Pospešuje tudi tvorbo seča, zato ga v ljudskem zdravilstvu uporabljajo pri revmatičnih težavah. Cvetovi jegliča naj bi delovali pomirjevalno, zato jih uporabljajo pri nespečnosti in hiperaktivnosti.
V kulinariki se mladi listi v manjših količinah uporabljajo za dodatek k solatam, juham in prikuham. Cvetovi se zaradi barve in sladkorja dodajajo pecivu, nekaterimmlečnim jedem in uporabljajo za pripravo zeliščnega vina.
Sklici
Kategorija:Jegličevke Kategorija:Flora Azije Kategorija:Flora Evrope Kategorija:Flora Slovenije Kategorija:Zdravilne rastline