Stara komedija je prvo obdobje starogrške komedije, v skladu s kanonično delitvijo aleksandrijskih slovničarjev.Mastromarco (1994) p.12 Najpomembnejši dramatik stare komedije je Aristofan – čigar dela s svojimi drznimi političnimi komentarji in obilico spolnih namigov dejansko opredeljujejo žanr. Edine ohranjene igre stare komedije pripisujejo Aristofanu. Obstajajo le fragmenti in »pričevanja« vseh drugih dramatikov in iger stare komedije.
Izvor in zgodovina Beseda komedija () izhaja iz besed za »zabavljanje« in »pesem« ( in ) in po AristoteluThe Poetics 1449a11, Wikisource English translation s:The Poetics#IV section IV se je komična drama dejansko razvila iz pesmi. Prva uradna komedija v mestni Dioniziji je bila uprizorjena šele leta 487/6 pr. n. št.,Oblaki prevedel Peter Meineck z uvodom Iana Storeyja, Hackett Publishing 2000, p. IX ko je bila tragedija tam že dolgo uveljavljena. Prva komedija v Lenaji je bila uprizorjena še kasneje,ibid p. xix le približno 20 let pred uprizoritvijo Aharnjanov, prve ohranjene Aristofanove igre. Po Aristotelu je komedija počasi dobivala uradno priznanje, ker je nihče ni jemal resno,The Poetics 1448b38–1449b, Wikisource English translation s:The Poetics#V section V vendar je Aristofan le 60 let po tem, ko se je komedija prvič pojavila v mestni Dioniziji, opazil, da je ustvarjanje komedij najtežje delo od vseh.Aristophanis Comoediae vol. 1, F. W. Hall and W. M. Geldart (eds), Oxford Classical Texts, Knights line 516 Tekmovanje na dionizijskih festivalih je zahtevalo dramske konvencije za ocenjevanje iger, hkrati pa je spodbujalo inovacije. Razvoj je bil precej hiter in Aristotel je že leta 330 pr. n. št. znal razlikovati med »staro« in »novo« komedijo.Nicomachean Ethics 1128a 21–24
Aristotel je izvor stare komedije izsledil v komosih ali slavnostnih festivalskih procesijah antične Grčije in faličnih pesmih, ki so jih spremljale.S Halliwell, Aristophanes: Birds and other plays (Oxford 1998) p. xvii and p. x Čeprav je najzgodnejša atenska komedija, iz 480. do 440. let pr. n. št., skoraj v celoti izgubljena, je jasno, da se je komedija že kristalizirala v zelo strukturirano obliko, v kateri je osrednjo vlogo igral zbor.S Halliwell, Aristophanes: Birds and other plays (Oxford 1998) p. xxx-i Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Magnes, čigar delo se je ohranilo le v nekaj fragmentih dvomljive pristnosti, in Kratin, ki je nagrado prejel na mestni dioniziji verjetno nekje okoli leta 450 pr. n. št. Čeprav ni ohranjenih nobenih celotnih Kratinovih iger, so znane po stotinah fragmentov: v antiki je bil znan tako po obvladovanju zapleta kot po obsceni vehemenci svojih napadov na Perikleja.J Boardman ed., The Oxford History of the Classical World (Oxford 1986) p. 176
Aristofan in njegovi sodobniki Aristofan je satiriziral in omalovaževal najvidnejše osebnosti in institucije svojega časa, kar je mogoče videti na primer v njegovi prebrisani upodobitvi Sokrata v Oblakih in v njegovi pikantni protivojni farsi Lizistrata. Aristofan pa je bil le eden izmed velikega števila komičnih pesnikov, ki so delovali v Atenah konec 5. stoletja pr. n. št.; njegova največja tekmeca sta bila Hermip in Evpolis. Klasična literarna kritika je Aristofana postavila nekam med ostrino Kratina in gladkostjo Evpolisa.H Nettleship, A Dictionary of Classical Antiquities (London 1894) p. 67
Vsi pisci stare komedije so delali v zelo strukturiranem formatu – parod, agon in parabaza – ki je paradoksalno ponujal največji prostor za improvizacijske polete domišljije.I Ousby ed., The Cambridge Guide to Literature in English (Cambridge 1995) p. 195 Pesem, ples, kostum in zbor so igrali pomembno vlogo, prav tako parodija »starejše« drame, tragedije.S H Butcher, Harvard Lectures on Greek Subjects (London 1904) p. 175 and p. 181-4 Morda je bila pomembna vloga junaške figure v aristofanski komediji posledica vpliva tragedije: kot je zapisal Northrop Frye: »Pri Aristofanu je običajno osrednja figura, ki kljub močnemu nasprotovanju zgradi svojo lastno družbo.«N Frye, Anatomy of Criticism (Princeton 1971) p. 43 Zmanjšana vloga protagonista (in zbora) v njegovih najnovejših delih označuje prehodno točko v srednjo komedijo.S Halliwell, Aristophanes: Birds and other plays (Oxford 1998) p. 202
Trend od stare k novi komediji je pomenil odmik od zelo aktualnih vprašanj z resničnimi posamezniki in lokalnimi vprašanji k posplošenim situacijam in standardnim likom. To je bilo deloma posledica internacionalizacije kulturnih perspektiv med in po peloponeški vojni.Ralph Rosen, Aristophanes 3, D. Slavitt and P. Bovie (eds), University of Pennsylvania Press 1999, p. xivClouds translated by P. Meineck with introduction by I. Storey, Hackett Publishing 2000, p. viii Za antične komentatorje, kot sta PlutarhComparison of Aristophanes and Menander in Aristotel, Nicomachean Ethics 1128a22-25 je bila nova komedija bolj sofisticirana oblika drame kot stara komedija. Vendar je bila stara komedija v resnici kompleksna in prefinjena dramska oblika, ki je vključevala številne pristope k humorju in zabavi.Clouds translated by P. Meineck with introduction by I. Storey, Hackett Publishing 2000, p. VII V Aristofanovih zgodnjih igrah se zdi, da se je žanr razvil okoli kompleksnega nabora dramskih konvencij, ki so bile le postopoma poenostavljene in opuščene.
Mestna Dionizija in Lenaje so praznovali v čast Dioniza, boga vina in ekstaze. (Evripidova igra Bakhantke ponuja najboljši vpogled v predstave o tem bogu iz 5. stoletja.)Clouds P. Meineck (translator) and I. Storey (Introduction), Hackett Publishing 2000, p. viii Staro komedijo lahko razumemo kot praznovanje bujnega občutka sprostitve, ki je bil neločljivo povezan z njegovim čaščenjem.Clouds P. Meineck (translator) and I. Storey (Introduction), Hackett Publishing 2000, p. xix Bolj jo je zanimalo iskanje tarč za satiro kot kakršno koli zagovorništvo.Andrewes, Antony. Greek Society. Pelican Books 1981, p. 247 Med Mestno Dionizijo so v gledališče iz templja zunaj mesta prinesli kip boga, ki je ostal v gledališču ves čas festivala in je kot privilegiran član občinstva nadzoroval igre. V Žabah se bog pojavi tudi kot dramski lik in v gledališče vstopi smešno preoblečen v Herkula. Občinstvu pove, da se vsakič, ko je prisoten, da bi slišal šalo komičnega dramatika, kot je Frinih (eden od Aristofanovih tekmecev), postara za več kot eno leto.Frogs Wikisource English translation s:The Frogs; original Greek text lines 12–18 Ta prizor odpre igro in je opomnik občinstvu, da se v stari komediji nihče ne sme izogniti posmehu – niti njen bog zavetnik in njegovi izvajalci. Bogovi, umetniki, politiki in navadni državljani so bili legitimne tarče; komedija je bila nekakšna dovoljena klavrnost,Andrewes, Antony. Greek Society. Pelican Books 1981, p. 248 in ni bilo pravnega sredstva za vsakogar, ki je bil v igri obrekovan. Obseg satire je imel določene omejitve, vendar jih ni enostavno opredeliti. V Atenah v 5. stoletju so lahko kaznovali brezbožnost, vendar so bile absurdnosti, implicitne v tradicionalni religiji, predmet posmeha.Sommerstein, Alan (ed). Aristophanes: Lysistrata, The Acharnians, Clouds. Penguin Classics 1975, p. 17 Polisa ni bilo dovoljeno obrekovati, vendar je bilo, kot je navedeno v biografskem delu tega članka, to lahko odvisno od tega, kdo je bil v občinstvu in kateri festival je bil vpleten.
Zaradi lažjega razumevanja je stara komedija, kot jo predstavljajo Aristofanove zgodnje igre, spodaj analizirana v smislu treh širokih značilnosti – aktualnosti, prazničnosti in kompleksnosti. Dramatična struktura prispeva k kompleksnosti Aristofanovih iger. Vendar je povezana s pesniškimi ritmi in metri, ki imajo malo pomena za angleške prevode, zato je obravnavana v ločenem razdelku.
Aktualnost Poudarek stare komedije na resničnih osebnostih in lokalnih vprašanjih otežuje razumevanje iger danes brez pomoči znanstvenih komentarjev – glejte na primer članke o Vitezih, Osah in Miru za sezname aktualnih referenc. Aktualnost iger je imela edinstvene posledice tako za pisanje kot za produkcijo iger v antičnih Atenah.
Posamezne maske: Vsi igralci v klasičnih Atenah so nosili maske, medtem ko so v tragediji in novi komediji te maske identificirale stereotipne like, so bile v stari komediji maske pogosto karikature resničnih ljudi. Morda je Sokrat v stari komediji pritegnil veliko pozornosti, ker je bil njegov obraz zlahka primeren za karikaturo s strani izdelovalcev mask.Aristophanes: Lysistrata, The Acharnians, Clouds A. Sommerstein, Penguin Classics 1975, p. 31 V Vitezih nam povedo, da so se izdelovalci mask preveč bali, da bi naredili karikaturo Kleona (tam je predstavljen kot paflagonski suženj), vendar smo prepričani, da je občinstvo dovolj pametno, da ga vseeno prepozna.Knights lines 230–233 Pravo prizorišče dogajanja: Ker stara komedija vsebuje številne omembe ljudi v občinstvu, je bilo gledališče samo pravo prizorišče dogajanja, gledališka iluzija pa je bila obravnavana kot nekakšna šala. V Aharnjanih je na primer Pniks le nekaj korakov od junakovih vhodnih vrat, v Miru pa Olimp od Aten loči nekaj trenutkov domnevnega leta na gnojnem hrošču. Občinstvo je včasih privlečeno ali celo potegnjeno v dogajanje. Ko se junak v Miru vrne v Atene s svojega leta na Olimp, občinstvu pove, da so z neba videti kot barabe, od blizu pa so videti še slabši.Peace 821–823 V Aharnjanih se junak sooči z arhontom bazilejem,The Acharnians Wikisource (original Greek) lines 1224–1225 ki sedi v prvi vrsti, in zahteva prvo nagrado za tekmovanje v pitju, kar je za Aristofana ne preveč subtilen način, da zahteva prvo nagrado za dramsko tekmovanje. Gledališče samoposmehovanja: Pogosto parodiranje tragedije je vidik stare komedije, ki ga sodobno občinstvo težko razume. Toda Lenaja in Mestna Dionizija sta vključevali uprizoritve tako komedij kot tragedij, zato so bile omembe tragedije zelo aktualne in takoj relevantne za prvotno občinstvo."Greek Drama" Peter Levi in The Oxford History of the Classical World J. Boardman, J. Griffin and O. Murray (eds), Oxford University Press 1986, p. 176 Komični dramatik se je norčeval tudi iz komičnih pesnikov in celo samega sebe. Možno je, kot je bilo že omenjeno, da se je Aristofan posmehoval lastni plešavosti. V Oblakih ga Zbor primerja z neporočeno mlado materjo,Clouds lines 528–533 v Aharnjanih pa ga Zbor posmehljivo prikazuje kot najmočnejše orožje Aten v vojni proti Šparti.The Acharnians lines 646-651