sličica|Prva seja 16. vlade Republike Slovenije, 4. junij 2026 Delovanje 16. vlade Republike Slovenije se je pričelo s prisego ministrske ekipe 4. junija 2026. Gre za četrto vlado pod vodstvom Janeza Janše.
Odločitve in delo vlade
Junij 2026 Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala Jerneja Vrtovca in Anžeta Logarja. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času tretje Janševe vlade, imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev. Za direktorja UKOM je bil imenovan Sebastjan Jeretič. Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, Janeza Stuška za direktorja SOVE, Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja FURS, Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter Gregorja Periča za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti. Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.
10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja. Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.
11. junija je vlada odpravila ukrepe proti Izraelu, ki jih je julija 2025 sprejela vlada Roberta Goloba; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju Benjaminu Netanjahuju, ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru in finančnemu ministru Becalelu Smotriču. Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.
Partnerstvo za razvoj 10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva. V Levici so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.« Podoben odziv so 15. junija dali v stranki Svoboda, saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov. Sodelovanje v partnerstvu sta kasneje zavrnili tudi Resni.ca in SD.
Julij 2026 sličica|Vrh Nata 2026 Na vrhu zveze NATO v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do predhodne Golobove vlade, da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer. Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna. Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.
8. julija 2026 je Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu. V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.
Kot enega od ukrepov za blaženje rasti cen goriv je vlada 24. julija 2026 izdala Uredbo o dopolnitvi uredbe o zagotavljanju prihrankov energije in sprejela sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. S tem je do 28. septembra za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje izničila prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev.
Julija 2026 so mediji poročali, da nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za Sahel. Prvotno načrtovano glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo nato zamaknjeno, novi zunanji minister Tone Kajzer pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, prav tako vanj ni vključena vlada, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka. Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno. Domnevno po posredovanju nove vlade je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas kandidaturo Tanje Fajon umaknila, zaradi sumov na nepravilnosti pa je zunanje ministrstvo podalo kazensko ovadbo zoper Fajonovo in nekdanjo generalno sekretarko ministrstva Barbaro Žvokelj.
Avgust 2026 Sredi avgusta 2026 je vlada blokirala skupen evropsko obsodbo izraelskega projekta E1, ki predvideval širitev nezakonitih izraelskih naselij na Zahodnem bregu. Premier Janez Janša je zapisal, da so Slovenijo s tem umaknili "Iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo," ob tem pa okrcal evropsko politiko, ki da ostaja tiho med nekaterimi drugimi kršitvami mednarodnega prava, kot so izstrebljanje kristjanov v Nigeriji, napadi Hamasa na lastne ljudi in antisemitizem v Evropi. Zunanji minister Tone Kajzer se je ob tem zavzel za delovanje skozi tiho diplomacijo. Kritično se je odzvala opozicija, da vlada takšne odločitve sprejema brez javnega vedenja. Ob dvodnevnem vrhu slovenske diplomacije je Janša dejal, da mora biti Slovenija odgovorna članica Evropske unije, zveze nato in mednarodne skupnosti ter zasledovati svoje interese, pri čemer da je vlada tista, ki uradno določa zunanjo politiko.
Vlada je na razpis za posebno predstavnico Evropske unije za človekove pravice predlagala profesorico mednarodnega prava Verico Trstenjak.
Jesen 2026 Zaradi posledic iransko-ameriške vojne na Bližnjem vzhodu so tudi v Sloveniji začele naglo naraščati cene naftnih derivatov. Vlada je sprejela nekatere ukrepe, med drugim je iz formule za izračun modelske cene za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo črtala določbe, povezane z biokomponentami, kar je namenjeno neposrednemu znižanju končnih maloprodajnih cen, obveznosti dobaviteljev glede doseganja ciljev obnovljivih virov energije v prometu pa so ostale nepsremenjene. Že pred tem je vlada znižala trošarine na bencin in dizel (pri dizlu so te dosegle minimalno dovoljeno raven po evropskih direktivah, vložila pa je tudi zaprosilo na Evropsko komisijo za znižanje pod to raven) ter začasno zamrznila oziroma oprostila nekatere druge prispevke (npr. prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE). Marž trgovcev vlada ni dodtno nižala, saj so te med nižjimi Evropi.
Sklici
Kategorija:Vlade Republike Slovenije Kategorija:Ustanovitve leta 2026