thumb|right|220px|Naslovnica dela Opažanja o nekaterih analitičnih rešitvah ... (Observationes de quibusdam solutionibus analyticis ..., 1847)
Giusto Bellavitis, italijanski matematik, senator in občinski svetnik, * 22. november 1803, Bassano, Vicenza, Italijanska republika (sedaj Italija), † 6. november 1880, Tezze sul Brenta pri Bassanu, Kraljevina Italija (sedaj Italija).
Po Charlesu-Angeeju Laisantu:
Življenje
Giusto se je rodil v Bassanu del Grappa Ernestu Bellavitisu in Giovanni Navarini. Bil je potomec grofovske družine Bellavitis. Med letoma 1822 in 1843 je več kot dvajset let opravljal skromno državno službo občinskega svetnika, v tem obdobju je objavil petindvajset del o fiziki, kemiji in matematiki. Študiral je večinoma sam. Leta 1840 se je vpisal na Beneški inštitut in leta 1842 začel poučevati na Vicenškem liceju.
Kljub temu je leta 1845 prejel častni doktorat Univerze v Padovi, tedaj pa je bil na tej univerzi že redni profesor opisne geometrije, analitične geometrije in algebre (1845–1880).
Leta 1866 je bil imenovan za senatorja Kraljevine Italije. Za študijsko leto 1866–1867 je bil izvoljen za rektorja Univerze v Padovi.
Z združitvijo Italije leta 1870 je izkoristil priložnost in spremenil učni načrt, tako da je vanj vključil komplementarno algebro in analitično geometrijo. Leta 1842 se je poročil z Mario Tavelli in imel sina, ki je prav tako poučeval geometrijo na Univerzi v Padovi.
Znanstveno delo
Bellavitis je s svojim pojmom ekvipolentnosti predvidel zamisel evklidskega vektorja. To je bil geometrijski račun v ravnini. Leta 1835 je abstrahiral osnovno zamisel, ko je vzpostavil koncept ekvipolentnosti. Z delom v evklidski ravnini je izenačil vsak par vzporednih daljic z enako dolžino in smerjo. V bistvu je realiziral ekvivalenčno relacijo na parih točk (bitočk) v ravnini in tako postavil prvi vektorski prostor v ravnini. Daljici in sta ekvipolentni, če sta vzporedni in imata enako dolžino in smer. Ta relacija je označena z . V sodobni terminologiji je ta relacija med daljicama primer ekvivalenčne relacije. Koncept seštevanja vektorjev je zapisal kot .
Leta 1834 je podal formule za površine mnogokotnikov, ki jih je neodvisno odkril Karl von Staudt leta 1842. Bellavitis je raziskoval algebro kompleksnih števil in numerične rešitve geometrijskih enačb. Poleg tega je pomembno prispeval k algebrski geometriji z dokončanjem klasifikacije kubičnih krivulj, ki jo je začel Isaac Newton, in opisni geometriji. V algebri je nadaljeval delo Paola Ruffinija o numerični rešitvi algebrskih enačb in delal na teoriji števil.
Bolj splošno od Augusta Ferdinanda Möbiusa je uvedel baricentrični račun. To je vplivalo na Hermanna Güntra Grassmanna pri uvedbi svoje teorije vektorjev leta 1844. Leta 1858 je Bellavitis v svoj geometrijski račun vključil sistem kvaternionov Williama Rowana Hamiltona. Kritiziral je neevklidske geometrije, ki so zavračale Evklidov peti postulat.
Po Laissantu je objavil dela na področju »aritmetike, algebre, geometrije, infinitezimalnega računa, verjetnosti, mehanike, fizike, astronomije, kemije, mineralogije, geodezije, geografije, telegrafije, družboslovja, filozofije in književnosti«.
Priznanja
60px vitez reda svetih Mavricija in Lazarja, 27. maj 1866
Nagrade
članstvo v Beneškem inštitutu za znanost, književnost in umetnost leta 1840 članstvo v Italijanskem društvu štiridesetih leta 1850 članstvo v Galilejski akademiji znanosti, književnosti in umetnosti, katere predsednik je bil od leta 1875 do 1877 članstvo v Accademii dei Lincei leta 1879
Bibliografija
Objavil je približno sto del, čeprav je bil samouk (matematiko je študiral sam, zunaj formalnega akademskega programa).
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Italijanski matematiki Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Padovi Kategorija:Rektorji Univerze v Padovi Kategorija:Člani Accademie dei Lincei Kategorija:Senatorji 10. parlamenta Kraljevine Italije Kategorija:Senatorji 11. parlamenta Kraljevine Italije Kategorija:Senatorji 12. parlamenta Kraljevine Italije Kategorija:Senatorji 13. parlamenta Kraljevine Italije Kategorija:Senatorji 14. parlamenta Kraljevine Italije