Jožef Edvard Kersnik (tudi Josip Kersnik, ), slovenski narodni buditelj, pravnik in sodnik, * 28. marec 1823, Ljubljana, † 3. julij 1877, Brdo pri Lukovici.

Poznan je predvsem kot oče pisatelja Janka Kersnika.

Življenje Kersnik se je rodil 28. marca 1823 v Ljubljani, očetu Janezu Krstniku Kersniku in Mariji, rojeni Matovic. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je med letoma 1833 in 1841 končal gimnazijo in licej. Nato je doštudiral pravo na dunajski pravni fakulteti.

Leta 1847 je postal koncipientski praktikant pri cesarsko-kraljevem ilirskem glavarstvu. Junija 1848 je bil izvoljen za odbornika (član vodstva) Slovenskega zbora v Ljubljani. Zahajal je tudi v ljubljansko čitalnico. Leta 1850 je napredoval v avskultanta v Ljubljani, še istega leta pa je prevzel funkcijo sodnega aktuarja na Brdu. Pozneje je bil dodeljen k okrožnemu sodišču v Ljubljani, kjer je delal kot sodni adjunkt, leta 1854 pa kot substitut v Litiji. Leta 1855 se je stalno zaposlil pri okrožnem sodišču v Ljubljani,prim. še: leta 1867 je postal okrožni sodnik v Stični in leta 1868 na Brdu. Leta 1877 je dobil naziv deželnosodnega svetnika, vendar ga zaradi smrti ni več koristil.

Josip Jurčič ga je v povesti Pravda mej bratoma opisal kot dobrega in pravičnega sodnika. Bil bi naj tudi zelo priljubljen med prebivalstvom na Brdu.

Umrl je zaradi piemije 3. julija 1877 v brdskem gradu. Pokopan je bil 5. julija 1877.

Družina Na Brdu je delal skupaj z Leopoldom Höffernom, sinom graščakinje Ivane, ki mu je predstavil svojo sestro Berto Marijo Beatriko Höffern pl. Saalfeld (). Ko je že bila noseča se je z njo poročil, in sicer, v župniji Brdo 22. februarja 1852. Rodilo se jima je šest otrok, vendar so tri hčere že zgodaj umrle. Ostali so trije sinovi: Anton je bil pravnik, Josip - Pepi zdravnik v Krškem in Janko, ki pa je ostal kot notar na Brdu. Jožef Kersnik je družino vzgajal v slovenskem duhu.

Sklici

Viri

Kategorija:Slovenski narodni buditelji Kategorija:Slovenski pravniki Kategorija:Slovenski sodniki Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete na Dunaju