Arafursko morje leži jugovzhodno od Malajskega otočja v zahodnem Tihem oceanu, prekriva celinsko polico med Avstralijo in Zahodno Novo Gvinejo (imenovano tudi Papua), ki je indonezijski del otoka Nova Gvineja.
Geografija Arafursko morje meji na severno obalo Avstralije na jugu, Timorsko morje na zahodu, Bandsko in Seramsko morje na severozahodu ter Torresovim prelivom na vzhodu. Takoj čez preliv, dlje proti vzhodu, leži Koralno morje. Arafursko morje je dolgo 1694 kilometrov in široko 605 kilometrov. Globina morja je na večini mest od 50 do 80 m, globina pa se povečuje proti zahodu.
Morje leži nad Arafursko polico, ki je del Sahulske police. Ko je bila gladina morja med zadnjim ledeniškim maksimumom nizka, so Arafurska polica, Carpentarijski zaliv in Torresov preliv tvorili velik, raven kopenski most, ki je povezoval Avstralijo in Novo Gvinejo ter olajšal migracije ljudi iz Azije v Avstralijo. Združena kopenska masa je tvorila celino Sahul.
Obseg Mednarodna hidrografska organizacija (IHO) uvršča Arafursko morje med vodna telesa vzhodnoindijskega arhipelaga. IHO opredeljuje njegove meje na naslednji način:
Na severu. Jugovzhodna meja Ceramskega morja [črta od Karoefe na Novi Gvineji do jugovzhodnega konca otoka Adi, od tam do Tg. Borang, severna točka Noehoe Tjoet [Kai Besar] ()] in vzhodna meja Bandskega morja [od Tg Borang, severne točke Noehoe Tjoet, skozi ta otok do njegove južne točke, od tod črta do severovzhodne točke Fordata, skozi ta otok in čez do severovzhodne točke Larata, otoki Tanimbar (), vzdolž vzhodne obale otoka Jamdena [Yamdena] do njegove južne točke, od tod skozi Anggarmaso do severne točke Selaroe in skozi ta otok do Tg Aro Oesoe, njegove južne točke ()].
Na vzhodu. Jugozahodna obala Nove Gvineje od Karoefe (133°27'V) do vhoda v reko Bensbak (141°01'V) in od tam črta do severozahodnega konca polotoka York v Avstraliji ().
Na jugu. Ob severni obali Avstralije od severozahodnega konca polotoka York do rta Don ().
Na zahodu. Črta od rta Don do Tanjong Aro Oesoe, južne točke Selaroe (otoki Tanimbar).
Etimologija Evropska uporaba imena Arafursko morje sega vsaj v leto 1663, ko je Joan Blaeu v besedilu na svojem stenskem zemljevidu Vzhodne Indije (Archipelagus Orientalis, sive Asiaticus) zapisal, da se prebivalci celinskih Molukov imenujejo Alfores.Joan Blaeu Archipelagus Orientalis, sive Asiaticus Apud Ioannem Blaeu Published: Amsterdam Apud Joannem Blaeu, 1663
Ime se je pojavilo tudi v delu Georgea Windsorja z naslovom Navodila za plovbo po Arafurskem morju iz leta 1837, ki jih je sestavil iz pripovedi poročnikov Kolffa in Modere iz nizozemske kraljeve mornarice.
Čeprav se domneva, da Arafura izhaja iz portugalske besede Alfours, kar pomeni 'svobodni ljudje', se zdi bolj verjetno, da je morje poimenovano po Harraforah, avtohtonem imenu za 'ljudi v gorah' na Molukih (del Indonezije), kar je bila razlaga, ki sta jo v 1830-ih zapisala poročnika Kolff in Modera.
Thomas Forrest je leta 1775 plul skozi Moluke (Maluške otoke) in dokumentiral, da so na zahodnem koncu Nove Gvineje, podrejeni Papuancem, živeli ljudje, ki so se imenovali Harafora. Poročal je tudi o njihovi prisotnosti v Magindanu (Mindanao).Captain Thomas Forrest, A Voyage to New Guinea, and the Moluccas, from Balambangan: &c. (Dublin, 1779). Geograf Conrad Malte-Brun je leta 1804 ponovil Forrestova poročila o rasi HaraforaEdme Mentelle & Malte Brun, Géographie mathématique, physique et politique de toutes les parties du monde, &c., vol. XII (Paris, Henry Tardieu & Laporte, 1804), pages 400, 597. in na seznam krajev, ki jih je naseljevala ta skupina, dodal še Borneo.M. Malte-Brun, Universal Geography, or a Description of All the Parts of the World on a New Plan, &c., vol. III (Edinburgh, Adam Black, 1822). Etnolog James C. Prichard je Harafore opisal kot lovce na glave.James Clowes Prichard, Researches into the Physical History of Man (London, J. & A. Arch, 1813), page 307. John Coulter je v svojem poročilu o bivanju v notranjosti jugozahodne Nove Gvineje leta 1835John Coulter, M.D., Adventures on the Western Coast of South America and the Interior of California: including a narrative of incidents at the Kingsmill Islands, New Ireland, New Britain, New Guinea, and other islands in the Pacific Ocean; &c., vol. II (London, Longmans, 1847), chapters 11—16. pripadnike tamkajšnjega plemena označil za "Horrafora" in imel vtis, da so Papuanci in Horraforani dve različni skupini na Novi Gvineji.
Toponimski slovar A. J. van der Aa iz leta 1939, ki so ga pred kratkim ponovno odkrili v nizozemskem nacionalnem arhivu, vsebuje naslednjo razlago imena morja: »Prebivalci Molukov so se imenovali 'harafori', kar v prevodu pomeni 'anak-anak gunung', kar pomeni 'otroci gora'.«
Ribištvo Arafursko morje je bogat ribolovni vir, zlasti za kozice in pridnene ribe. Med gospodarsko pomembne vrste spadajo barramundi (Lates calcarifer), Epinephelinae, Penaeidae in ribe Nemipteridae.
V času, ko se številni morski ekosistemi in staleži rib po vsem svetu zmanjšujejo ali propadajo, Arafursko morje izstopa kot eno najbogatejših na Zemlji.Biophysical Profile of the Arafura and Timor Seas. Vendar pa so naravni viri Arafurske obale pod vse večjim pritiskom zaradi nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribolovnih dejavnosti.
Strokovni forum za Arafursko in Timorsko morje (ATSEF) je bil ustanovljen leta 2002 za spodbujanje gospodarsko in okoljsko trajnostnega upravljanja teh morij.Arafura and Timor Seas Expert Forum (ATSEF)
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Robna morja Kategorija:Tihi ocean Kategorija:Geografija Avstralije Kategorija:Geografija Indonezije