Dani (tudi Ndani) so etnična skupina iz osrednjega višavja Zahodne Nove Gvineje v dolini Baliem v višavju Papue v Indoneziji. V dolini Baliem živi približno 100.000 ljudi, od tega 20.000 v spodnjem in zgornjem delu doline ter 50.000 v srednjem delu. Območja zahodno od doline Baliem naseljuje približno 180.000 predstavnikov ljudstva Lani, ki se napačno imenuje zahodni Dani. Vsi prebivalci doline Baliem in okolice se pogosto imenujejo Dani, zato jih včasih enačijo tudi z drugimi višavskimi plemeni, kot so Lani na zahodu, Valak na severu, Nduga, Mek in Jali na jugu in vzhodu.
So eno najbolj naseljenih plemen v višavju in so razširjena po višavju. Dani so ena najbolj znanih etničnih skupin v Papui zaradi relativno številnih turistov, ki obiščejo območje doline Baliem, kjer prevladujejo. Ndani, kar pomeni »ljudje z vzhoda«, je ime, ki ga dajejo Lanijem, ki živijo vzhodno od Monijev, in je bilo takrat napačno razumljeno kot ime za vse prebivalce doline Baliem, in čeprav se imenujejo Hubula (ali Huwulra, Hugula, Hubla), so kot Dani znani od odprave Smithsonian Institution in nizozemske kolonialne vlade na Novo Gvinejo leta 1926 pod vodstvom Matthewa Stirlinga, ki je obiskal Monije.Jennifer Bensley, 1994 The Dani church of Irian Jaya and the challenges it is facing today , Chapter 1, p.17-18
Prvi stik z Evropejci Majhno obrobno skupino Danijev (tehnično Nduga), ki so živeli južno od Puncak Trikore in se predstavljali kot plemeni Pesegem in Horip, je 29. oktobra 1909 srečala druga ekspedicija v Južno Novo Gvinejo pod vodstvom Hendrikusa Albertusa Lorentza, ki je v njihovi vasi ostal več noči. Prvi stik z gosto naseljenimi Zahodnimi Daniji (Lani) se je zgodil oktobra 1920 med ekspedicijo v Osrednjo Novo Gvinejo, v kateri je skupina raziskovalcev šest mesecev ostala pri njih na njihovih kmetijah v zgornji dolini reke Svart (danes dolina Toli, regentstvo Tolikara). Veliko dolino in njene prebivalce, prave Dane (Hubula), je šele 23. junija 1938 z letala PBY Catalina opazil Richard Archbold, ki je na dolino naletel med preučevanjem visokogorske vegetacije v gorovju Džajavidžaja. URL to English abstract, with link to downloadable text in Indonesian. Do sredine julija je ekspedicijska ekipa postavila tabor v bližini jezera Habema (Juginopa). Tu so se srečali z Daniji (Hubulo) iz Pelebage blizu reke Pele.
Življenjski slog thumb|Moški Dani iz severne doline Baliem s ščitnikom za penis, narejeno iz buče in pokrivala iz perja thumb|Ženska Dani iz severne doline Baliem, ki nosi tradicionalno krilo iz tkanega trstičja in pokrivalo
Način življenja Danijev se razlikuje od načina življenja drugih gorskih plemen. To se kaže v njihovi značilni strukturi naselij (naselja so utrjena s palisadnimi ograjami, imajo skrbno obdelane vrtove, okrogle družinske in moške hiše (Honai) ter dolge kuhinje in podolgovate ograde za živino). Poleg tega družbeni red Danijev temelji na klanovskem sistemu, ki vključuje visoko stopnjo odgovornosti.
Koče so pokrite s trdnimi travnatimi strehami, ki prebivalcem zagotavljajo zadostno zaščito pred včasih hudourniškim deževjem. Družinska koča služi kot zatočišče za vso družino. Moške koče pa so ženskam prepovedane. Ker poligamija velja za sprejet običaj, je moški dolžan zgraditi ločeno družinsko kočo za vsako od svojih žena. V klanih Danijev prevladujejo ženske, zato poligamija služi pragmatičnemu namenu in poudarja odgovornost za klan.
Druga dolžnost moškega plemena Danijev je obdelovati polje za vsako od svojih žena. Obdelovanje polj je podvrženo strogi delitvi dela. Daniji živijo samooskrbni življenjski slog, odvisen od svojih pridelkov. Preživljajo se z različnimi korenovkami, kot so sladki krompir, kasava in jam, pa tudi z fižolom, bananami in pandanusom. Gojijo tudi sladkorni trs. Poleg tega se prašiči redijo kot domače živali in se le redko zakoljejo za posebne praznike (Praznik prašičev). Prašičji praznik predstavlja absolutni vrhunec družbeno-verskega življenja mnogih gorskih plemen in se praznuje le vsaki dve do deset let. Med temi prazniki se praznujejo poroke, čaščenje prednikov ter obredi žalovanja in iniciacije. Poleg domačih prašičev Dani redijo tudi vrsto divjega prašiča.
Moški plemena Dani pogosto nosijo ovojnico za penis, imenovano koteka.
Dani, ki so bili nekoč zelo bojeviti, se zdaj predstavljajo kot prijetni in občutljivi. Na to preteklost spominjajo le imena bojišč, na primer Dugum Dani blizu Akime.
Kultura
Sladki krompir je pomemben v njihovi lokalni kulturi, saj je najpomembnejše orodje, ki se uporablja pri menjavi, zlasti pri dotah. Prav tako so praznične pojedine izjemno pomembne za skupno praznovanje dogodkov; uspeh pojedine in uspeh vaškega velikaša (vplivnega moža) ali organizatorja se pogosto meri po številu zaklanih prašičev.
Daniji uporabljajo metodo zemeljske peči (imenovano bakar batu ali barapen) za peko prašičev in njihovih osnovnih pridelkov, kot so sladki krompir, banane in kasava. Kamenje segrevajo v ognju, dokler ni zelo vroče, in z nekaj kamni obložijo jamo. Kosi mesa in koščki sladkega krompirja ali banane se zavijejo v bananine liste, paketi s hrano se spustijo v jamo, na vrh se položijo še več vročih kamnov, jama pa se pokrije s travo in pokrovom, da se zadrži para. Po nekaj urah je hrana pripravljena za uživanje. Prašiči so preveč dragoceni, da bi jih redno stregli, in so rezervirani le za posebne priložnosti. Ritualni spopadi majhnega obsega med rivalskimi vasmi so bili sestavni del tradicionalne kulture Dani, veliko časa pa se je porabilo za pripravo orožja in zdravljenje nastalih poškodb. Leta 1966 je prišlo do pokola, v katerem je bilo v napadu sovražnega klana ubitih 125 ljudi. Običajno je poudarek v bitki na žaljenju sovražnika in ranjenju ali ubijanju simboličnih žrtev, v nasprotju z zavzetjem ozemlja ali premoženja ali premagovanjem sovražne vasi. Takšnih bojev ni več.
Jezik Lingvisti prepoznavajo vsaj štiri podskupine jezikov Dani ali jezikov doline Baliem:<ref><ref> jezik Wano jezik Nggem Osrednji danski danski iz Velike doline: Spodnji danski iz Velike doline (20.000 govorcev) in jezik Hupla Srednji danski iz Velike doline (50.000 govorcev) Zgornji danski iz Velike doline (20.000 govorcev) ljudstvo Lani ali zahodni danski (180.000 govorcev) in jezik Walak jezik Ngalik: jezik Nduga jezik Silimo jezik Jali (gruča narekov)
Jeziki Dani razlikujejo le dve osnovni barvi, mili za hladne/temne odtenke, kot so modra, zelena in črna, in mola za tople/svetle barve, kot so rdeča, rumena in bela. Zaradi te lastnosti je to zanimivo področje raziskav za jezikovne psihologe, npr. Eleanor Rosch, ki želijo izvedeti, ali obstaja povezava med načinom mišljenja in jezikom.
Etnografske študije Leta 1961 je filmski ustvarjalec Robert Gardner kot član študije Harvard-Peabody začel snemati Danije iz doline reke Baliem, natančneje v okrožjih Kurulu in Vita Vaja v regentstvu Džajavidžaja. Leta 1965 je na podlagi te izkušnje ustvaril film Mrtve ptice. Gardner poudarja teme smrti in ljudi kot ptic v kulturi Dani. Mrtve ptice ali mrtvi možje so izrazi, ki jih Dani uporabljajo za orožje in okraske, ki jih med bitko (wim) vzamejo sovražniku. Te trofeje so razstavljene med dvodnevnim plesom zmage (edai) po tem, ko je sovražnik ubit.
Sklici
Zunanje povezave
Extensive English language library, some material written by Lani (highland) tribespeople SIL Ethnologue on Papua, Indonesia Expeditions to West Papua Outline of Dani Morphology Baliem Valley Culture Festival
Kategorija:Indonezijci Kategorija:Zahodna Nova Gvineja