Deir Jasin (arabsko دير ياسين, Dayr Yāsīn) je bila palestinska arabska vas približno pet kilometrov zahodno od Jeruzalema v britanski mandatni Palestini. Leta 1945 je imela 610 prebivalcev, vsi so bili muslimani. Tik pred letom 1948 je število prebivalcev po ocenah naraslo na okoli 750.
9. aprila 1948 sta radikalno sionistični teroristični organizaciji Irgun in Lehi ob podpori Hagane in enot Palmacha napadli vas ter izvedli pokol v Deir Jasinu. Ubitih je bilo okoli 107 palestinskih prebivalcev, med njimi ženske in otroci, preživeli pa so bili pregnani iz vasi. Dogodek je postal eden najbolj znanih pokolov nakbe, novice o njem pa so pomembno prispevale k strahu in begu palestinskega prebivalstva iz drugih krajev.
Leta 1949 je bila na zemlji Deir Jasina ustanovljena judovska soseska Giv'at Šaul Bet. Od leta 1951 se del ohranjenih palestinskih hiš uporablja v sklopu izraelske psihiatrične bolnišnice Kfar Šaul. Drugi deli nekdanje vasi so bili vključeni v širitev zahodnega Jeruzalema; v začetku 1980. let je bil velik del palestinskega pokopališča uničen zaradi gradnje ceste.
Ime
Arabska beseda deir (دير) pomeni samostan. Po palestinskem zgodovinarju Walidu Khalidiju se ta izraz pojavlja v imenih več palestinskih vasi, zlasti na območju Jeruzalema. Na jugozahodnem robu Deir Jasina so bili ostanki večje stare zgradbe, ki so jo prebivalci imenovali preprosto Deir.
Drugi del imena je povezan s šejkom Jasinom, čigar grobnica je bila v svetišču oziroma mošeji na vzpetini zunaj starega vaškega jedra. Natančen čas nastanka svetišča in identiteta šejka Jasina nista znana.
Geografija
thumb|Deir Jasin in okolica na zemljevidu iz 1940. let.
Deir Jasin je ležal na vzhodnem pobočju hriba, katerega vrh je dosegal približno 800 metrov nadmorske višine. Središče Jeruzalema je bilo približno pet kilometrov vzhodno, najbližja zahodna jeruzalemska predmestja pa približno kilometer od vasi.
Med vasjo in Jeruzalemom je ležala terasirana dolina z nasadi fig, mandljev in oljk. Po njenem severnem robu je potekala stranska cesta, ki je Deir Jasin povezovala z jeruzalemskimi predmestji in glavno cesto med Jafo in Jeruzalemom, približno dva kilometra severno od vasi.
Celotno vaško zemljišče je leta 1945 obsegalo 2.857 dunamov. Od tega je bilo 2.701 dunam oziroma približno 94,5 odstotka v arabski lasti, 153 dunamov oziroma 5,3 odstotka v judovski lasti, trije dunami pa so bili javna zemlja. Obdelovalnih je bilo 866 dunamov, pozidano območje pa je obsegalo 12 dunamov.
Zgodovina
Osmansko obdobje
V zgodnjem osmanskem obdobju je bilo središče poselitve na tem območju verjetno v kraju Hirbet Ajn al-Tut, približno 500 metrov zahodno od poznejšega Deir Jasina. Osmanski davčni register iz leta 1596 tam navaja sedem muslimanskih gospodinjstev oziroma približno 39 prebivalcev, ki so plačevali davke od pšenice, ječmena in oljk.
Ni znano, kdaj se je naselbina preselila na poznejšo lokacijo Deir Jasina. V 19. stoletju je vas že obstajala na sedanjem zgodovinskem območju. Ameriški biblični raziskovalec Edward Robinson jo je zabeležil leta 1838.
Osmanski seznam iz okoli leta 1870 je v Deir Jasinu naštel 13 hiš in 48 moških prebivalcev; ker seznam žensk in otrok ni štel, je bilo dejansko število prebivalcev višje. Leta 1896 je bilo prebivalstvo ocenjeno na približno 138 ljudi.
Ob koncu 19. stoletja so bile hiše zgrajene iz kamna, pogosto z debelimi zidovi. Večina je bila strnjena v staro jedro z ozkimi, vijugastimi ulicami, imenovano hara. Dva izvira, eden severno in eden južno od vasi, sta zagotavljala vodo.
Leta 1906 je bila na drugi strani doline ustanovljena judovska soseska Giv'at Šaul. Cesta, po kateri so prebivalci Deir Jasina potovali v Jeruzalem in proti glavni cesti za Jafo, je nato potekala skozi novo sosesko.
Prva svetovna vojna
Med prvo svetovno vojno je osmanska vojska zaradi strateške lege utrdila hrib nad Deir Jasinom kot del obrambnega sistema Jeruzalema. 8. decembra 1917 so položaje zavzele britanske in druge zavezniške sile pod poveljstvom Edmunda Allenbyja. Naslednji dan je Jeruzalem prešel pod britanski nadzor.
Britanski mandat
thumb|Deir Jasin v 1930. letih.
V prvih letih britanskega mandata sta bila kmetijstvo in živinoreja še pomembna vira preživetja, vendar je hiter razvoj Jeruzalema v naslednjih desetletjih močno spremenil gospodarstvo vasi. Najpomembnejša dejavnost je postalo pridobivanje in obdelovanje kamna.
Okolica Deir Jasina je imela nahajališča trdega rumenkastega apnenca, primernega za gradnjo v jeruzalemskem podnebju. Lokalni kamen je postal znan kot hajar jasini, »jasinski kamen«, vaški kamnolomi pa so oskrbovali gradbeni trg v Jeruzalemu.
Kamnolomi in predelava kamna so prebivalcem prinesli razmeroma visoke prihodke. Do konca 1940. let so v vasi delovali štirje drobilniki kamna. Premožnejši vaščani so kupovali tovornjake, drugi pa so delali kot vozniki. Leta 1935 so prebivalci Deir Jasina skupaj s sosednjo palestinsko vasjo Lifta ustanovili lokalno avtobusno podjetje.
Gospodarski razvoj se je odrazil tudi v rasti vasi. Iz starega jedra so se nove kamnite hiše širile po pobočju proti vzhodu, v smeri Jeruzalema.
Šolstvo in družbeno življenje
V začetku mandatnega obdobja Deir Jasin ni imel lastne šole in otroci so obiskovali šole v Lifti ali Kaluniji. Vaščani so nato z lastnimi prispevki zgradili osnovno šolo za dečke, ki je začela delovati leta 1943, in osnovno šolo za deklice leta 1946.
V vasi so bili dve mošeji, pekarna, dve gostišči, tri trgovine, štirje vodnjaki, varčevalni sklad in družabni klub z imenom Nadi al-Nahda oziroma »Klub preporoda«. Drugo mošejo je na višjem delu vasi zgradil premožni domačin Mahmud Salah.
Veliko prebivalcev je delalo tudi zunaj vasi. Nekateri so bili zaposleni v bližnjih britanskih vojaških taboriščih kot tesarji, natakarji in delovodje, drugi pa kot učitelji in uradniki mandatne uprave. Ob koncu mandata se je s kmetijstvom preživljalo največ približno 15 odstotkov prebivalstva.
Prebivalstvo
Britanski popis prebivalstva leta 1922 je v Deir Jasinu naštel 254 prebivalcev, vse muslimane.
Do popisa leta 1931 je prebivalstvo naraslo na 429 ljudi v 91 hišah.
Uradna statistika iz leta 1945 navaja 610 prebivalcev. Khalidi za čas neposredno pred uničenjem palestinske skupnosti leta 1948 navaja približno 750 prebivalcev in 144 hiš. Vaško prebivalstvo je bilo razdeljeno med pet večjih družinskih oziroma rodovnih skupin: Šahada, Akl, Hamidad, Džabir in Džundi.
Odnosi s sosednjimi judovskimi naselji
Odnosi Deir Jasina z bližnjimi judovskimi skupnostmi so se skozi mandatno obdobje spreminjali. V zgodnejšem obdobju so bili gospodarski in vsakodnevni stiki razmeroma dobri. Napetosti so se povečale ob širjenju sionističnega naseljevanja in zlasti med palestinskim uporom med letoma 1936 in 1939.
Med gospodarskim razcvetom druge svetovne vojne so se odnosi ponovno izboljšali. Deir Jasin je bil leta 1948 razmeroma uspešna vas, katere prebivalci so redno poslovali z judovskimi sosedi.
Januarja 1948 so predstavniki Deir Jasina in Giv'at Šaula sklenili sporazum o nenapadanju. Vaščani so se zavezali, da bodo judovske sosede opozorili, če bi zunanje arabske oborožene skupine poskušale uporabiti vas za napade. Prebivalci Deir Jasina so večkrat nasprotovali nastanitvi tujih borcev v vasi.
Sporazum je bil znan tudi Hagani. Kljub temu sta Irgun in Lehi aprila 1948 izbrala Deir Jasin za napad, jeruzalemski poveljnik Hagane David Shaltiel pa je bil o načrtu vnaprej obveščen in ga je pod določenimi pogoji odobril.
Pokol in izgon leta 1948
9. aprila 1948, med državljansko vojno v mandatni Palestini, je okoli 120 pripadnikov Irguna in Lehija napadlo Deir Jasin. Vaški branilci so prvi napad odbili oziroma zaustavili napredovanje napadalcev, ki so utrpeli več deset ranjenih.
Irgun in Lehi sta nato prejela pomoč Hagane. Hagana jima je dobavila strelivo in zagotavljala ognjeno podporo, enota Palmacha pa je neposredno posredovala in pomagala zlomiti odpor vaščanov.
Po zavzetju vasi so pripadniki Irguna in Lehija pobijali palestinske prebivalce, vključno z ženskami, otroki in starejšimi. Raziskava Univerze Birzeit je poimensko identificirala 107 ubitih, od katerih je bilo le 11 oboroženih. Del ujetih prebivalcev je bil prepeljan po judovskih predelih Jeruzalema, nekateri ujeti moški pa so bili nato usmrčeni.
Preživeli prebivalci so bili iz Deir Jasina pregnani in se po vojni niso mogli vrniti v svoje domove.
Pokol je postal eden najbolj znanih dogodkov nakbe. Novice o pobijanju so se hitro širile po Palestini in povzročile strah pred podobnimi napadi. Morris ga uvršča med dogodke z največjim vplivom na beg palestinskega prebivalstva v naslednjih tednih.
Po letu 1948
thumb|Ohranjene hiše Deir Jasina, danes znotraj kompleksa Kfar Šaul.
Po ustanovitvi Izraela je bilo območje nekdanje vasi vključeno v novo državo. Palestinskim prebivalcem vrnitev ni bila dovoljena.
Že leta 1949 je bilo na zemlji Deir Jasina naseljenih več sto judovskih priseljencev in ustanovljeno naselje Giv'at Šaul Bet. Štirje izraelski intelektualci so predsednika vlade Davida Ben-Guriona pozvali, naj kraj zaradi pokola ostane neposeljen kot spomenik oziroma opozorilo, vendar njihova zahteva ni bila sprejeta.
Do poletja 1949 so bili nekateri nekdanji vaški nasadi že vključeni v gospodarstvo nove naselbine. Tom Segev navaja, da je bilo preoranih približno pet akrov oljčnih nasadov, iz sadovnjakov pa so prodali več sto zabojev sliv in začeli obirati grozdje.
Leta 1951 je bil v ohranjenih stavbah samega Deir Jasina ustanovljen psihiatrični center Kfar Šaul. Del palestinskih hiš in nekdanja vaška šola so bili vključeni v bolnišnični kompleks.
V naslednjih desetletjih je bila nekdanja vaška zemlja postopoma vključena v širjenje izraelskega zahodnega Jeruzalema. Leta 1980 so bili nekateri preostali ruševinski deli porušeni zaradi gradnje novih ortodoksnih judovskih sosesk, v začetku 1980. let pa je bil velik del pokopališča Deir Jasina zravnan z zemljo pri gradnji ceste proti Giv'at Šaul Bet.
Ostanki vasi
Khalidi je leta 1992 ugotovil, da je bilo na hribu še vedno ohranjenih veliko nekdanjih palestinskih hiš. Več jih je bilo vključenih v bolnišnico Kfar Šaul, druge stavbe zunaj bolnišniške ograje pa so se uporabljale kot stanovanja, poslovni prostori ali skladišča.
thumb|Ohranjene palestinske kamnite hiše v nekdanjem Deir Jasinu.
Na območju so ostali mandljevci in rožiči, ostanki oljk ter več nekdanjih vaških vodnjakov. Ohranjeni so tudi posamezni deli starega cestnega omrežja in kamnitih teras.
Vaško pokopališče jugovzhodno od starega jedra je bilo močno poškodovano. Že Khalidi je opozarjal, da ga zasipava gradbeni material z obvozne ceste; velik del nekdanjega pokopališča je bil pred tem odstranjen oziroma uničen.
Nekdanji prostor Deir Jasina danes leži znotraj urbanega območja zahodnega Jeruzalema, predvsem med Kfar Šaulom, Giv'at Šaulom in Har Nofom. Ohranjen del palestinske stavbne dediščine je zaradi uporabe bolnišničnega kompleksa deloma nedostopen javnosti.
Spomin
Deir Jasin je zaradi pokola postal eden najbolj prepoznavnih simbolov palestinske nakbe, izgona in izgube vasi leta 1948. Njegovo ime se pojavlja v palestinski zgodovinski, politični, literarni in spominski kulturi.
Kraj je hkrati nenavaden med palestinskimi vasmi, izpraznjenimi leta 1948, saj je del njegovih prvotnih kamnitih hiš preživel urbanizacijo in se še vedno uporablja.
Spomin na vas je tesno povezan s prizadevanji potomcev prebivalcev in palestinskih organizacij za ohranitev imen žrtev, družinske zgodovine in podatkov o nekdanjih hišah ter zemljiščih.
Glej tudi Palestinski beg in izgon leta 1948 Britanski mandat za Palestino Pokol v Deir Jasinu Hagana Nakba Irgun Lehi
Sklici
Literatura
Zunanje povezave
Deir Yasin – Interactive Encyclopedia of the Palestine Question, Institute for Palestine Studies
Kategorija:Palestina Kategorija:Zgodovina Palestine Kategorija:Nakba Kategorija:Jeruzalem