Letalonosilka Trieste (Oznaka: L9890) je italijansko večnamensko plovilo, ki ima sposobnosti tako letalonosilke kot amfibijskodesentne ladje v Italijanski vojni mornarici. Uradno je klasificirano kot Večnamenska amfibijska jurišna ladja (LDH) (, ).
Opis Trieste je največje plovilo, ki ga je italija kdarkoli zgradila za italijansko mornarico (po drugi svetovni vojni do danes). Z več kot 1000 ležišči, približno 230 metrov dolgo letalsko palubo in sposobnostjo izvajanja celotnega spektra amfibijskih in zračnih operacij, s katero lahko načrtuje in podpira bataljon, ki šteje 600 mornarjev. Palubna garaža ima tudi 1200 linearnih metrov prostora za kolesna in gosenična vozila, tako civilna kot vojaška, kar utrjuje vlogo te ladje kot strateškega podpornega in vsestranskega sredstva.
Sposobnosti Ladja Trieste je večnamensko plovilo, namenjeno za podporo operacijam izkrcanja in projekciji sil z morja. Zahvaljujoč notranjemu poplavljivemu doku lahko deluje kot mobilna baza za izkrcanje, kar zagotavlja možnost projiciranja lastnih sil, tudi preko morja. Poleg tega jo je možno hitro prilagoditi različnim situacijam, od vojaškega posredovanja do obvladovanja humanitarnih izrednih razmer.
Trieste je vodilna ladja Amfibijske pomorske skupine (ATG), ki skupaj z letalonosilsko udarno skupino (CGS, z vodilno ladjo Cavour) sestavlja Ekspedicijsko pomorsko skupino (ETF), operativno vejo italijanske pomorske flote.
Ladja lahko gosti poveljniške štabe ter je sposobna izvajati amfibijske operacije, vključno s premiki ladij na obalo več kot 24 milj od obale s podporo C4I, logistično in medicinsko podporo na ravni Role 2E (izboljšana), ki jo je mogoča razširitev z integracijo dodatnih medicinskih sredstev. Bolnišnica na krovu je opremljena z operacijskimi dvoranami, radiologijo, analitičnimi laboratoriji, zobozdravstveno službo in prostorom za hospitalizacijo 27 kritično bolnih pacientov, z dodatnimi posteljami, ki so na voljo v opremljenih kontejnerskih modulih.
Ladja je sposobna funkcionirati kot letalonosilka za lovce 5 generacije kot je ameriški F-35B. Poleg tega pa so na ladji tudi helikopterji. Skupaj je lahko na krovu do 12 helikopterjev ali kombinacija helikopterjev in lovcev.
Oborožitev in oprema Ladja je opremljen s tremi večnamenskimi topovi Otobreda 76/62 (dva na premcu in eden na krmi), konfiguriranimi kot super hitri topovi s sistemom Strales in vodenim strelivom, vključno z možnostjo novega streliva Vulcano. Za dodatno obrambo ima ladja tri daljinsko vodene daljinsko vodene orožne sisteme OTO Melara 25/80, opremljene s 25-milimetrskim topom Oerlikon KBA in dvema raketnima lanserjema OTO Melara ODLS-20 za izstrelitev podvodnih in zračnih vab. Trieste je opremljena za, vendar ne s štirimi vertikalnimi izstreljevalnimi sistemi Sylver A50 z osmimi celicami vsak, s skupno zmogljivostjo 32 raket Aster 15/30 za protizračno obrambo.
Trieste ima napreden senzorski sistem, ki ga sestavljajo PAR SPN-720, radar za natančno približevanje, 3D volumetrični sistem, ki lahko hkrati sledi 300 predmetom in 12 ciljem, z dosegom več kot 200 km, radar Kronos Power Shield (AESA in L-pas), večnamenski nadzorni sistem z dosegom 1500–2000 km, IFF SIR-M-PA, sekundarni radar za identifikacijo ladij in letal, dvopasovni radar Kronos (DBR AESA 4FF): C-pas (Kronos Quad - Fitted For) in X-pas (Kronos StarFire), TACAN AN-553/N za natančno približevanje in pošiljanje informacij letalom med letom, Zeus EWS (elektronski bojni sistem), ki ga je razvilo podjetje Elettronica SpA, opremljen s polprevodniškim GaN TRX podsistemom za elektronsko bojevanje. Komponenta elektronskega bojevanja je integrirana z lokatorjem radarskega oddajnika (RE), radarskimi protiukrepi (RCM) in radiokomunikacijskimi protiukrepi (RCCM), ki so učinkoviti tako na odprtem morju kot v obalnih vodah. Zagotavlja napreden pomorski nadzor in oceno situacije prek ELINT in COMINT, skupaj z algoritmom SEI in sistemom za avtomatsko vodenje bojnih operacij SADOC 4.
Sklici
Kategorija:Letalonosilke Kategorija:Italijanska vojna mornarica