thumb|right|220px|Umetnikov prikaz mehanizma, ki bi lahko povzročal Anskyjeve izbruhe rentgenskega sevanja, ESA, XMM-Newton. Ansky je vzdevek za supermasivno črno luknjo, ki leži v galaksiji SDSS J133519.91+072807.4 (SDSS1335+0728), približno 300 milijonov svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Device. Črna luknja je pritegnila pozornost leta 2019, ko je prešla iz mirovanja v aktivno stanje, kar je povzročilo ekstremne kvaziperiodične izbruhe (QPE) rentgenskega sevanja. Predstavlja prvi opažen primer prebujanja supermasivne črne luknje v realnem času.
Odkritje
Galaksija SDSS1335+0728 je ostala neaktivna dve desetletji, preden se je decembra 2019 nenadoma posvetlila. Zwickyjeva enota transientiov ( (ZTF)) je zaznala to optično posvetlitev in mu dodelila oznako ZTF19acnskyy. Vzdevek »Ansky« izhaja iz pripone »acnskyy« v tem izvirnem identifikatorju.
Začetno posvetlitev so odkrili s pomočjo sistema za klasifikacijo strojnega učenja ALeRCE (Samodejno učenje za hitro klasifikacijo dogodkov ()). Štiri leta po dogodku leta 2019 je galaksija kazala optično spremenljivost brez zaznavnih rentgenskih žarkov.
Osrednja črna luknja ima ocenjeno maso približno 106 Sončevih mas. Gostiteljska galaksija SDSS1335+0728 je razvrščena kot galaksija zgodnjega tipa z rdečim premikom z = 0,024. Galaksija je zdaj razvrščena kot galaksija z aktivnim galaktičnim jedrom (AGN).
Kvaziperiodični izbruhi
Februarja 2024 so astronomi zaznali ponavljajoče se rentgenske izbruhe iz Anskyja, kar je pomenilo začetek neprimerljivih kvaziperiodičnih izbruhov. Ti izbruhi kažejo več ekstremnih značilnosti: vsak izbruh traja približno 1,5 dni; QPE se ponavljajo vsakih 4,5 dni, kar je najdaljši interval za katerikoli vir QPE. Vsak izbruh sprosti približno 1041 džulov (1048 ergov), kar predstavlja 100-krat več energije kot tipični QPE, desetkrat več svetlosti kot standardni QPE. Ugotovljen je bil tudi daljši 25-dnevni cikel, ki je vseboval kaskade petih zaporednih izbruhov. Izbruhi vključujejo izmet približno ene Jupitrove mase snovi s hitrostmi, ki dosežejo 15 % hitrosti svetlobe. Ansky je prva supermasivna črna luknja, opažena pri prehodu iz mirovanja v aktivnost. Opaženi QPE so najbolj energični in najdalje trajajoči QPE v zgodovini. Vir nima dokazov o nedavnem uničenju zvezd, kar nakazuje, da se QPE lahko zgodijo zaradi novo nastalih akrecijskih tokov in ne le po dogodkih motenj zvezd.
Opazovalne kampanje
Več vesoljskih teleskopov je spremljalo Anskyja od njegove aktivacije:
Nasin vesoljski teleskop Raziskovalec sestave notranjosti nevtronskih zvezd ( (NICER) je od maja do julija 2024 izvajal spremljanje z visoko kadenco in vir opazoval približno 16-krat dnevno. Esin rentgenski vesoljski observatorij XMM-Newton je omogočil tri 30-kilosekundna namenska opazovanja in zaznal mirujoči akrecijski disk med izbruhi. Nasin vesoljski observatorij s tremi inštrumenti Swift je prispeval k začetnim nadaljnjim opazovanjem. Nasin Rentgenski observatorij Chandra je bil del večinštrumentne kampanje spremljanja.
Ta opazovanja so zaznala 165 dogodkov QPE v začetnem obdobju spremljanja in zajela 12 skoraj zaporednih izbruhov v 60-dnevni kampanji.
Teoretični modeli
Trenutne teorije predlagajo, da QPE nastanejo kot posledica interakcij med akrecijskim diskom črne luknje in orbitirajočimi telesi. Za Anskyja raziskovalci predlagajo večji disk odpadkov okrog črne luknje, ki je »večji in lahko vključuje bolj oddaljena telesa«, kot se običajno domneva.
Od aktivacije je Ansky pokazal sistematične spremembe po elektromagnetnem spektru:
ultravijolična svetloba: štirikrat svetlejša kot pred letom 2019 od leta 2021. srednje infrardeča svetloba: od junija 2022 se je svetlost več kot podvojila, z rdečenjem barve W1-W2. rentgenska svetloba: emisije so se začele februarja 2024, ko so prešle iz nezaznavnega v ekstremno vedenje QPE. vidna svetloba: vztrajna spremenljivost od decembra 2019, s spektroskopskimi spremembami, ki kažejo na izboljšano ionizacijo.
Sklici
Viri
Nadaljnje branje
Kategorija:Črne luknje Kategorija:Devica (ozvezdje) Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 2019