Predsedniška palača (oziroma Palača čapelj) je sedež vlade in rezidenca predsednika Paname. Ime je dobila po čapljah, ki se prosto gibljejo po dvorišču. Te ptice je v stavbo leta 1922 prvi naselil nekdanji predsednik Belisario Porras Barahona na predlog svojega prijatelja, slavnega panamskega pesnika Ricarda Mirója.
Zgodovina
Palacio de las Garzas (Palača čapelj) je sedež predsedstva Republike Paname in ena najbolj prepoznavnih zgodovinskih stavb v mestu Panama. Stoji v mestni četrti San Felipe v starem mestnem jedru in od preureditve v palačo leta 1875 služi kot rezidenca in urad panamskih predsednikov.
Gradnja prvotne stavbe se je začela leta 1673 po naročilu sodnika Kraljeve avdience Paname, Luisa de Lozade y Quiñóneza, potem ko je bilo naselje Panamá Viejo uničeno med plenjenjem pirata Henryja Morgana leta 1671. Stavba je bila zgrajena na novi lokaciji mesta – na območju današnjega starega mestnega jedra – in je bila sprva namenjena vladnim dejavnostim. Skozi stoletja je stavba opravljala različne funkcije; v 18. stoletju je na primer služila kot carinarnica in računovodski urad.
Leta 1756 je stavbo v požaru skoraj povsem uničilo. Po obnovi je v naslednjih letih še naprej opravljala številne funkcije, med drugim je leta 1821 služila kot carinsko skladišče, med letoma 1872 in 1875 pa kot učiteljišče za moške. V 19. stoletju je bila v njej tudi vladna stavba in pozneje Narodna banka Paname.
Leta 1875 je bila stavba uradno razglašena za predsedniško palačo in postala sedež predsedstva Republike Paname. Ta vloga se je v naslednjih desetletjih utrdila, saj so stavbo prilagajali potrebam panamske vlade.
Leta 1922 je predsednik Belisario Porras Barahona odredil celovito obnovo in preureditev stavbe, da bi jo spremenili v sodobno predsedniško palačo. Pod vodstvom arhitekta Leonarda Villanueve Meyerja so stavbi prizidali drugo in tretje nadstropje, namenjeni predsedniški rezidenci, v drugem nadstropju pa so uredili andaluzijsko notranje dvorišče. Prenovili so tudi ključne prostore, kot sta Rumena dvorana in predsedniška jedilnica. Uradna otvoritev nove palače Palacio de las Garzas je potekala 3. avgusta 1923. Čeprav je bila palača odprta leta 1923, je šele leta 1938 prešla v izključno last države Paname, potem ko je Narodna banka svoj sedež preselila na novo lokacijo na aveniji Central Avenue.
Posebnost palače Palacio de las Garzas je galerija predsedniških portretov; njihovo nastajanje se je začelo leta 1855 pod vodstvom kolumbijskega slikarja Epifania Garaya, ki je prejel naročilo za izdelavo portretov panamskih predsednikov. Poleg tega so leta 1934, med obiskom predsednika Franklina D. Roosevelta, v stavbi namestili dvigalo. Dvigalo so vgradili zaradi težav pri dostopu do zgornjih nadstropij za predsednika, ki je imel zaradi paralize težave z gibanjem. Dvigalo mu je med bivanjem omogočalo udoben dostop do zgornjih prostorov palače in tako olajšalo njegov uradni obisk.
Palača je služila kot rezidenca in glavni urad večine predsednikov, z izjemo nekaterih – kot so Laurentino Cortizo, Juan Carlos Varela, Ricardo Martinelli, Martín Torrijos, Mireya Moscoso in Ernesto Pérez Balladares –, ki so se odločili obdržati svoja zasebna bivališča in se v palačo vsakodnevno vozili na delo.
Arhitektura Zunanjost
Palacio de las Garzas (Palača čapelj) je stavba v kolonialnem slogu. Po obnovi, ki je sledila državnemu udaru leta 1951, so restavratorji povrnili velik del prvotne strukture – vključno s številnimi luknjami od krogel, ki so ostale vidne kot zgodovinske sledi.
Glavna fasada je obrnjena proti aveniji Eloy Alfaro in ponuja razgled na Panamski zaliv. Pod to fasado so zgradili objekte za Službo za institucionalno varovanje (Servicio de Protección Institucional), ki vključujejo manjši pomol, pristajališče za helikopterje in pisarne za različne predsedniške oddelke.
Notranjost Glavno dvorišče
Ob vhodu v palačo je dvorišče z osrednjim vodnjakom, tlemi iz belega marmorja in stebri, okrašenimi z biserovino. Tu prebivajo čaplje, po katerih je palača dobila ime. Ptice, ki izvirajo iz regije Darién, so bile darilo panamskega pesnika Ricarda Mirója predsedniku Belisariu Porrasu. Čaplje niso vedno iste posamezne ptice, vendar tradicija narekuje, da je za vsako provinco v državi prisotna ena čaplja (število se je po ustanovitvi province Panamá Oeste povečalo na deset). Kadar v palači potekajo pomembni dogodki ali srečanja z velikimi delegacijami, sive čaplje začasno premestijo v občinski park Summit na obrobju mesta Panama.
Andaluzijsko dvorišče in predsedniška pisarna V drugem nadstropju je dvorišče v andaluzijskem slogu z močnim kolonialnim pridihom. Med stebri stoji pet skulptur, ki predstavljajo pravo, pravičnost, delo, vztrajnost in dolžnost. Te alegorične figure je leta 1915 izdelal italijanski umetnik Gaetano Olivari.
V tem nadstropju je tudi predsednikova pisarna z dvema vhodoma: eden vodi v tajniške prostore, drugi pa v zasebno knjižnico. Iz knjižnice vodi zasebno stopnišče do predsedniške rezidence v tretjem nadstropju. Eden najbolj opaznih elementov pisarne je friz, ki prikazuje galerijo medaljonov s podobami nekdanjih panamskih predsednikov. Ti medaljoni so razporejeni po različnih delih stavbe; med njimi so tudi prazni, namenjeni prihodnjim voditeljem.
Rumena soba To je ena najpomembnejših sob v palači, saj v njej potekajo uradne državne slovesnosti. Friz v sobi krasi 41 portretov zgodnjih guvernerjev Paname, članov začasne vladne hunte in Manuela Amadorja Guerrera, prvega predsednika države.
Ena glavnih znamenitosti te sobe je niz enajstih stenskih poslikav, ki slikovito prikazujejo zgodovino Paname. Prikaz se začne s prihodom Špancev, srečanjem Vasca Núñeza de Balboe z Južnim morjem in osamosvojitvijo Paname. Še ena omembe vredna poslikava je alegorija panamskega naroda, upodobljenega kot ženska v tradicionalni obleki pollera, ki sprejema poklon ladij številnih narodov. Dela je ustvaril panamski umetnik Roberto Lewis (1874–1949).
Soba Tamarind
Ta prostor, ki je poleg Rumene sobe, služi kot predsedniška jedilnica. Krasijo ga velike stenske poslikave, ki prikazujejo obiranje tamarind in prizore lova na otoku Taboga. Za izdelavo teh poslikav je leta 1938 poskrbel predsednik Juan Demóstenes Arosemena, naslikal pa jih je Roberto Lewis.
Soba za seje vlade
Soba, poimenovana po nekdanjem predsedniku Belisariu Porrasu, je ena najnovejših v palači. Služi kot prostor za sestanke vladnih ministrov in posebnih gostov. Opremljena je z najsodobnejšo multimedijsko tehnologijo, zvočno izolacijo in varnostnimi sistemi.
Predsedniška rezidenca Predsedniška rezidenca je v tretjem nadstropju palače; tu prebivata predsednik in njegova družina. Prostori vključujejo sprejemnico, pet spalnic (vključno z glavno spalnico), majhno kuhinjo, zasebno garderobo, družinsko dnevno sobo z balkonom in razgledom na Panamski zaliv, zasebno delovno sobo ter jedilnico v angleškem slogu.
Ena najbolj cenjenih znamenitosti je Mavrska soba, zasnovana v slogu palače Aranjuez in Alhambre v Španiji.
Sklici
Zunanje povezave
Gobierno de la República de Panamá Palacio de las Garzas: Panama's Presidential Palace
Kategorija:Panama (mesto) Kategorija:Palače v Panami Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1796