Grádec (, arh. slovensko Nemški Gradec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi prebivalci, v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele.
Najstarejša dokumentirana omemba Gradca sega v 12. stoletje, ko se je razvil kot utrjeno naselje pod vladavino Babenberžanov. V poznem srednjem veku je mesto postalo pomembno trgovsko in upravno središče. Od 14. stoletja naprej je služil kot rezidenca notranjeavstrijske veje habsburške dinastije, kar je prispevalo k njegovemu političnemu, kulturnemu in arhitekturnemu razvoju. Številne renesančne in baročne stavbe iz tega obdobja so še vedno del mestne podobe. Gradec je imel tudi strateški vojaški pomen kot trdnjava proti Osmanskemu cesarstvu, zlasti zaradi utrdb na Schlossbergu. V 19. in 20. stoletju sta industrializacija in rast mest pripomogli k uveljavitvi Gradca kot pomembnega industrijskega, izobraževalnega in kulturnega središča v južni Avstriji.
V mestu je sedež rimskokatoliške graško-sekovske škofije (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : Univerza Karla Franca (od katere se je leta 2002 osamosvojila Medicinska univerza), Tehniška univerza v Gradcu (nekdanja Tehniška visoka šola) in Umetniška univerza (Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti), pa tudi deželni muzej Joanneum, imenovanega po ustanovitelju, nadvojvodi Janezu.
Leta 1999 je bilo zgodovinsko središče Gradca dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO; leta 2010 je bila oznaka razširjena in vključuje dvorec Eggenberg () na zahodnem robu mesta. Gradec je bil leta 2003 imenovan za Evropsko prestolnico kulture, leta 2008 pa je postal Mesto kulinaričnih dobrot. V okviru UNESCO-ve mreže Kreativnih mest je prepoznan tudi kot Mesto oblikovanja.
Etimologija Ime mesta Graz, prej zapisano Gratz in prej znano tudi kot Grätz, najverjetneje izhaja iz slovanske besede gradec/gradac 'majhen grad'. Nekatere arheološke najdbe kažejo na postavitev majhnega gradu s strani alpskih Slovanov, ki so se naselili v regiji, potem ko so barbarski vpadi pregnali prvotne Kelte in Rimljane. V slovenščini gradec še vedno pomeni 'majhen grad', hipokoristična izpeljanka protozahodnojužnoslovanske besede *gradьcъ, ki izhaja preko tekoče metateze iz skupnoslovanske besede *gordьcъ in preko slovanske tretje palatalizacije iz protoslovanske besede *gardiku, ki je prvotno označevala 'majhno mesto, naselje'. Ime tako sledi običajnemu južnoslovanskemu vzorcu za poimenovanje naselij grad. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena Graz, Čehi pa ga pišejo kot Štýrský Hradec.
Kljub slovanskemu korenu imena pa so mesto Gradec ustanovili bavarski naseljenci, ki so prispeli kmalu za Slovani, s katerimi so se pomešali. Ime mesta se v zapisih prvič pojavi leta 1128; Zapis o Grezu iz leta 1091 je sporen.
Zgodovina thumb|left|Graz, Georg Matthäus Vischer (1670) Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo, vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Mesto so nemški ustanovitelji prvotno imenovali Bayrischgraz ali 'Bavarski Gradec' (tj. nemški Gradec), da bi ga ločili od starejšega Windischgraza ali 'slovenskega Gradca'. Bavarski Gradec pa je kmalu zasenčil svojega slovenskega dvojnika in odtlej se je Gradec vedno imenoval nemški.
Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. Habsburški mestu podelil posebne pravice.
V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški ter delom današnje Slovenije in Italije (Kranjski in Goriški).
Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II., ta pa je dal prestolnico preseliti na Dunaj.
V 16. stoletju so oblikovanje in načrtovanje mesta v prvi vrsti nadzorovali italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena najbolj znanih stavb, ki predstavlja ta slog, je Landhaus, ki ga je zasnoval Domenico dell'Allio in so ga lokalni vladarji uporabljali kot vladni sedež.
S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Ogrov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani osmanskih Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli.
Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.
Astronom Johannes Kepler je od leta 1594 kratek čas živel v Gradcu. Delal je kot okrožni matematik in poučeval na luteranski šoli, a si je vseeno našel čas za študij astronomije. Leta 1600, ko so bili protestanti prepovedani v mestu, je Gradec zapustil in se preselil v Prago.
Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809, istega leta je bila v palači Schönbrunn na Dunaju podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta.
Ludwig Boltzmann je bil profesor matematične fizike od leta 1869 do 1890. V tem času je Nikola Tesla leta 1875 študiral elektrotehniko na Politehniki.
Nobelov nagrajenec Otto Loewi je poučeval na Univerzi v Gradcu od leta 1909 do 1938. Ivo Andrić, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, je doktoriral na Univerzi v Gradcu. Erwin Schrödinger je bil leta 1936 kratek čas rektor Univerze v Gradcu.
Adolf Hitler je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z Anschlussom priključena nacistični Nemčiji. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam Rdeče armade ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan.
Leta 1945 je v Gradec prispela sovjetska, nato pa še angleška vojska, ki sta oblikovali svoji zasedbeni coni ter sta ostali v mestu do leta 1955.
Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.
Geografija
Gradec leži na obeh straneh reke Mure v jugovzhodni Avstriji. Je približno 150 km jugozahodno od Dunaja. Najbližje večje urbano središče je Maribor v Sloveniji, ki je približno 50 km južno. Gradec je glavno mesto Štajerske in največje mesto v zvezni deželi, zelena in gosto gozdnata regija na vzhodnem robu Alp. Je v Graški kotlini in je obdan z gorami in hribi na severu, vzhodu in zahodu. Središče mesta leži na nadmorski višini 353 m, najvišja točka je gora Plabutsch s 754 m na zahodni meji. Gora Schöckl je le nekaj kilometrov severneje in se nad mestom dviga za 1100 m.
Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg, Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd.
Podnebje Gradec ima oceansko podnebje (Cfb), vendar se zaradi izoterme 0 °C enako dogaja v mejnem vlažnem celinskem podnebju (Dfb) po Köppnovi podnebni klasifikaciji. Wladimir Köppen je bil sam v mestu in je izvedel študije, da bi ugotovil, kako je podnebje preteklosti vplivalo na teorijo kontinentalnega drifta. Zaradi svoje lege jugovzhodno od Alp je Gradec zaščiten pred prevladujočimi zahodnimi vetrovi, ki prinašajo vremenske fronte iz severnega Atlantika v severozahodno in srednjo Evropo. Vreme v Gradcu je tako pod vplivom Sredozemlja in ima več sončnih ur na leto kot Dunaj ali Salzburg ter tudi manj vetra ali dežja. Gradec leži v kotlini, ki je odprta le proti jugu, zaradi česar je podnebje toplejše, kot bi pričakovali na tej zemljepisni širini.Graz-Universität Klimadaten V Gradcu najdemo rastline, ki običajno rastejo veliko južneje.
povprečne temperature: letališče Gradec 8,7 °C / Univerza Karl-Franzens 9,4 °C povprečna količina padavin: 818 mm s povprečno 92 deževnimi dnevi (Univerza Karl-Franzens) povprečne sončne ure: 1989 (Univerza Karl-Franzens)
Izobraževanje 180px|thumb|desno|Upravna stavba Graške univerze Univerza Karla Franca (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot UNI, je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda Karel II. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja Jožefa II., ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v licej. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime Karl-Franzens Universität. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo Otto Loewi je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi Johannes Kepler kot učitelj matematike. Erwin Schrödinger je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze.
Na graški Tehniški univerzi (Technische Universität Graz) je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu Nikola Tesla.
V mestu deluje tudi znana Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti (Universität für Musik und darstellende Kunst Graz), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu.
Slovenska manjšina