Grof Lev Nikolajevič Tolstoj [lèv- nikolájevič tólstoj] (), ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).

Tolstoj velja za enega največjih in najvplivnejših pisateljev vseh časov. Njegovi najprepoznavnejši deli sta romana Vojna in mir (1869) in Ana Karenina (1878). Napisal je tudi roman Vstajenje (1899). Ti romani veljajo za vrh realistične fikcije in se jih pogosto uvršča med največje romane v zgodovini.

Za svoja dela je prejel pohvale številnih avtorjev in kritikov, tako v času svojega življenja kot po njem. Prve pohvale je prejel za pol-avtobiografsko trilogijo Detinstvo, Otroštvo in Mladost (1852–1856) ter za delo Sevastopolske povesti (1855). Del njegovega opusa so tudi kratke zgodbe, kot sta Aljoša Lonec (1911) in Po plesu (1911) ter novele, kot so Družinska sreča (1859), Smrt Ivana Iljiča (1886), Kreutzerjeva sonata (1889), Hudič (1911) in Hadži Murat (1912). Pisal je tudi igre in eseje o filozofskih, moralnih ter verskih temah. Med letoma 1902 in 1906 je bil vsako leto nominiran za Nobelovo nagrado za književnost, v letih 1901, 1902 in 1909 pa za Nobelovo nagrado za mir. Dejstvo, da Tolstoj Nobelove nagrade nikoli ni prejel, ostaja predmet polemik.

V 70. letih 19. stoletja je Tolstoj doživel veliko moralno krizo, ki ji je po njegovem mnenju sledilo enako globoko duhovno prebujenje, opisano v delu Spoved (1882). Zaradi dobesedne razlage Jezusovih etičnih naukov, zlasti Pridige na gori, je postal goreč krščanski anarhist in pacifist. Njegove ideje o nenasilnem odporu, izražene v delih, kot je Kraljestvo Boga je znotraj tebe (1894), so imele velik učinek na ključne osebnosti 20. stoletja, kot so Originally published in Martin Luther King mlajši, James Bevel,The Children, 1999, David Halberstam in Ludwig Wittgenstein. Postal je tudi goreč privrženec georgizma, ekonomske filozofije Henryja Georgea, ki jo je vključil v svoje pisanje, zlasti v roman Vstajenje (1899).

Izvor Tolstoji so bili znana družina ruskega plemstva, ki so svojim prednikom sledili do mitičnega plemiča po imenu Indris, ki ga Pjotr Tolstoj opisuje kot leta 1353 prišlega »Nemca, iz Cesarjevih dežel« v Černigov skupaj s svojima dvema sinovoma po imenu Litvinos (ali Litvonis) in Zimonten (ali Zigmont) in družino 3000 ljudi.Vitold Rummel, Vladimir Golubtsov (1886). Genealogical Collection of Russian Noble Families in 2 Volumes. Volume 2 – The Tolstoys, Counts and Noblemen. Saint Petersburg: A.S. Suvorin Publishing House, p. 487Ivan Bunin, The Liberation of Tolstoy: A Tale of Two Writers, p. 100 Indris se je nato spreobrnil v pravoslavno vero in prevzel ime Leontij, njegova sinova pa imeni Konstantin ter Fjodor. Konstantinov pravnuk Andrej Haritonovič je po preselitvi iz Černigova v Moskvo od Vasilija II. dobil vzdevek Tolsti (v prevodu debeli).

Zaradi poganskih imen in dejstva, da je Černigovu takrat vladal Dmitrij I., so nekateri raziskovalci sklepali, da so bili Litovci, ki so prispeli iz Velike litovske kneževine. Vendar v dokumentih iz 14.–16. stoletja ni nobene omembe Indrisa, Černigovske kronike, na katere se je skliceval Pjotr Tolstoj, pa so izgubljene. Prvi zabeleženi člani družine Tolstojevih so živeli v 17. stoletju, tako da na splošno velja Pjotr Tolstoj za ustanovitelja plemiške rodbine, saj je prejel naziv grofa od Petra Velikega.Tolstoy coat of arms by All-Russian Armorials of Noble Houses of the Russian Empire. Part 2, 30 June 1798 (in Russian)The Tolstoys article from Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary, 1890–1907 (in Russian)

Življenje in kariera

Tolstoj se je rodil na družinskem posestvu Jasna Poljana, 12 km jugozahodno od Tule in 200 km južno od Moskve. Bil je četrti od petih otrok grofa Nikolaja Ilijča Tolstoja (1794–1837), veterana domovinske vojne iz leta 1812, in kneginje Marije Tolste (rojena Volkonska, 1790–1830). Njegova mati je umrla, ko je bil star dve leti, njegov oče pa, ko je bil star devet let. Tolstoja in sorojence so vzgajali sorodniki. Leta 1844 je začel študirati pravo in orientalske jezike na Univerzi v Kazanu, kjer so ga učitelji opisali kot »tako nezmožnega, kot tudi nepripravljenega za učenje«. Tolstoj je univerzo sredi študija zapustil, se vrnil na Jasno Poljano in prebil veliko časa v Moskvi, Tuli in Sankt Peterburgu v lagodnem in sproščenem načinu življenja. V tem obdobju je začel pisati, med drugim svoj prvi roman Otroštvo, izmišljeno pripoved o svoji lastni mladosti, ki je bil objavljen leta 1852. Leta 1851 se je pri igrah na srečo močno zadolžil in skupaj s svojim starejšim bratom odšel na Kavkaz ter se pridružil vojski. Med krimsko vojno je služil kot mladi topniški častnik in se v letih 1854–55 udeležil 11-mesečnega obleganja Sevastopola, vključno z bitko za Čorno. Med vojno je bil prepoznan njegov pogum in napredoval je v poročnika."Ten Things You Didn't Know About Tolstoy ". BBC. Zgrožen je bil zaradi števila mrtvih v bojevanju in zato vojsko po koncu krimske vojne tudi zapustil.

Njegova izkušnja v vojski in dve potovanji po Evropi v letih 1857 ter 1860–61 so Tolstoja spremenili iz razuzdanega in privilegiranega družbenega pisatelja v nenasilnega in duhovnega anarhista. Drugi, ki so mu sledili po tej poti, so bili Alexander Herzen, Mihail Bakunin in Peter Kropotkin. Med svojim obiskom Pariza leta 1857 je bil Tolstoj priča javni usmrtitvi, kar je bila zanj travmatična izkušnja, ki ga je zaznamovala do konca življenja. V pismu svojemu prijatelju Vasiliju Botkinu je Tolstoj napisal: »Resnica je, da je država zarota, oblikovana ne samo za izkoriščanje, temveč predvsem za kvarjenje svojih državljanov. Odslej ne bom nikoli nikjer služil nobeni vladi.«A.N. Wilson, Tolstoy (1988), p. 146 Tolstojeva načela nenasilja ali ahimse je okrepilo njegovo branje nemške različice Tirukkurala. Pozneje je s svojim Pismom Hindujcu to načelo vcepil v Mahatmo Gandhija, ko si je slednji z njim dopisoval in iskal njegove nasvete.

Njegov evropski izlet v letih 1860–61, ko je srečal Victorja Hugoja, je oblikoval tako njegov politični, kot tudi literarni razvoj. Tolstoj je prebral Hugojeve novo dokončane Nesrečnike. Podobna evokacija bojnih scen v Hugojevem romanu in Tolstojevi Vojni in miru kaže na ta vpliv. Tolstojeva politična filozofija je bila tudi pod vplivom obiska francoskega anarhista Pierra-Josepha Proudhona marca 1861, ki je takrat živel v izgnanstvu v Bruslju pod lažnim imenom. Tolstoj je ocenil Proudhonovo prihajajočo objavo, La Guerre et la Paix (»Vojna in mir« v francoščini), in pozneje uporabil ta naslov za svojo mojstrovino. Moža sta govorila tudi o izobrazbi, kot je Tolstoj napisal v svojih zapiskih o izobrazbi: »Če se ponovno vrnem k tem svojem pogovoru s Proudhonom, to kaže na to, da je bil po mojih osebnih izkušnjah on edini človek, ki je razumel pomen izobrazbe in tiska v našem času.«

Pod vplivom entuziazma se je Tolstoj vrnil v Jasno Poljano in ustanovil trinajst šol za otroke ruskih kmetov, ki so se leta 1861 ravno osvobodili podložništva. Tolstoj je opisal šolska načela v svojem eseju iz leta 1862 »Šola v Jasni Poljani«. Njegovi izobraževalni poskusi so bili kratkotrajni, deloma zaradi nadlegovanja caristične tajne policije. Vendar pa lahko šolo v Jasni Poljani kot neposredno predhodnico šole Summerhill Alexandra Sutherlanda Neilla upravičeno štejemo za prvi primer koherentne teorije demokratičnega izobraževanja.

Osebno življenje

Smrt njegovega brata Nikolaja leta 1860 je imela na Tolstoja velik učinek in ga vodila v željo po ponovni poroki. 23. septembra 1862 se je Tolstoj poročil s šestnajt let mlajšo Sofijo Andrejevno Behrs, hčerko dvornega zdravnika. Družina in prijatelji so jo imenovali Sonja, ruska pomanjševalnica Sofije. Imela sta trinajst otrok, od katerih jih je otroštvo preživelo osem:Feuer, Kathryn B. Tolstoy and the Genesis of War and Peace, Cornell University Press, 1996,

Grof Sergej Lvovič Tolstoj (1863–1947), skladatelj in etnomuzikolog Grofica Tatjana Lvovna Tolsta (1864–1950), žena Mihaila Sergejeviča Suhotina Grof Ilja Lvovič Tolstoj (1866–1933), pisatelj Grof Lev Lvovič Tolstoj (1869–1945), pisatelj in kipar Grofica Marija Lvovna Tolsta (1871–1906), žena Nikolaja Leonidoviča Obolenskega Grof Peter Lvovič Tolstoj (1872–1873), umrl v zgodnjem otroštvu Grof Nikolaj Lvovič Tolstoj (1874–1875), umrl v zgodnjem otroštvu Grofica Varvara Lvovna Tolsta (1875–1875), umrla v zgodnjem otroštvu Grof Andrej Lvovič Tolstoj (1877–1916), služil v rusko-japonski vojni Grof Mihail Lvovič Tolstoj (1879–1944) Grof Aleksej Lvovič Tolstoj (1881–1886) Grofica Aleksandra Lvovna Tolsta (1884–1979) Grof Ivan Lvovič Tolstoj (1888–1895)

Zakon sta od začetka zaznamovala spolna strast in čustvena neobčutljivost, saj ji je Tolstoj na predvečer njune poroke podaril svoje dnevnike s podrobnimi opisi svoje obsežne spolne preteklosti in dejstva, da mu je ena od tlačank njegovega posestva rodila sina. Ne glede na to je bilo njuno zakonsko življenje srečno, kar je Tolstoju omogočilo veliko svobode in podporni sistem, da je lahko napisal Vojno in mir in Ano Karenino, Sonja pa je delovala kot njegova tajnica, urednica in finančna upraviteljica. Medtem ko je nadaljeval urejanje Vojne in miru, mu je Sonja pogosto prepisovala in ročno zapisovala njegova epska dela, saj je potreboval čiste osnutke, da jih je dostavil uredniku.

Vendar je njuno poznejše skupno življenje A.N. Wilson opisal kot najbolj nesrečno v literarni zgodovini. Tolstojev odnos z njegovo ženo se je poslabšal, saj so njegova prepričanja postala vse bolj radikalna. Tako je zavrnil svoje podedovano in zasluženo bogastvo, vključno z avtorskimi pravicami svojih zgodnjih del. Ko je zaključeval zadnja poglavja Ane Karenine, je bil Tolstoj v mučnem duševnem stanju in iz strahu, da se bo ubil, je iz hiše začel odstranjevati pištole in vrvi.

Nekateri člani Tolstojeve družine so Rusijo po ruski revoluciji (1905) ali po ustanovitvi Sovjetske zveze, po oktobrski revoluciji 1917, zapustili in veliko Tolstojevih sorodnikov in potomcev danes živi na Švedskem, v Nemčiji, v Združenem kraljestvu, v Franciji in v Združenih državah. Tolstojev sin Lev Lvovič Tolstoj se je ustalil na Švedskem in se poročil s Švedinjo in njuni potomci s priimki Tolstoj, Paus in Ceder še vedno živijo na Švedskem. Pausova veja družine je še vedno močno povezana s Henrikom Ibsenom.Jørgen Haave, Familien Ibsen, Museumsforlaget, 2017, ISBN 9788283050455 Tolstojeva zadnja pravnukinja, grofica Tatjana Tolstoj-Paus, je umrla leta 2007 na dvorcu Herresta na Švedskem, ki ga imajo v lasti Tolstojevi potomci."Tanja Paus och Sonja Ceder till minne," Svenska Dagbladet, 11 March 2007 Švedska pisateljica Darja Paus in jazz pevka Viktorija Tolstoj sta prav tako med švedskimi potomci Leva Tolstoja.Nikolaj Pavlovič Puzin, The Lev Tolstoy House-Museum In Yasnaya Polyana (s seznamom potommcev Leva Tostoja), 1998

Eden izmed njegovih prapravnukov, Vladimir Tolstoj (rojen 1962), je bil direktor muzeja Jasna Poljana od leta 1994 in svetovalec ruskega predsednika za kulturne zadeve od leta 2012.Vladimir Ilyich Tolstoy at the official Yasnaya Polyana website Pravnuk Ilje Tolstoja, Pjotr Tolstoj, je znani ruski novinar in televizijski voditelj ter od leta 2016 državni poslanec. Njegova sestrična Fjokla Tolsta (rojena kot Ana Tolsta leta 1971), hči priznanega sovjetskega slavista Nikite Tolstoja (1923–1996), je prav tako ruska novinarka in televizijska ter radijska voditeljica.

Glede na podatke iz leta 2010 je (po svetu razkropljenih in umrlih) Tolstojevih potomcev 350, pri čemer so skoraj vsi potomci enega od njegovih sinov, in sicer pisatelja in kiparja Leva Lvoviča Tolstoja, ki je od leta 1918 živel v stalni emigraciji (Francija, Italija, Švedska). Od leta 2000 se enkrat na dve leti v Jasni Poljani organizirajo srečanja Tolstojevih potomcev.

Romani in literarna dela