sličica|315x315_pik|Domen Prevc; z 254,5 metri je aktualni uradni svetovni rekorder Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje. Poleg točk za dolžino se v rezultat tekmovalca štejejo še sodniške ocene za slog ter kompenzacijske točke za jakost vetra in višino zaletišča. Tekme so iz kvalifikacij in dveh glavnih serij, poleg posamičnih tekem potekajo tudi ekipne tekme, kjer vsako državo zastopajo po štirje skakalci. So eni izmed paradnih zimskih športov, ki se izvajajo na snežni podlagi, od leta 1954 pa so možni skoki tudi v poletju na plastiki. Od leta 1924 so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger, od leta 1925 se na dve leti izvajajo tudi svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju in od leta 1972 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Od leta 1953 je eden izmed vrhuncev vsake sezone tudi Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizoriščih. Svetovni pokal v smučarskih skokih poteka od leta 1979 za moške in od leta 2011 za ženske. Holmenkollen pri Oslu velja za svetišče smučarskih skokov, Planica pa za zibelko poletov. Skoki in poleti so najbolj popularni v državah kot so: Avstrija, Finska, Japonska, Nemčija, Norveška, Poljska in Slovenija.
Zgodovina
1796: Prva omemba Po navedbah nizozemskega admirala Cornelius de Jonga iz njegove knjige Reizen naar de kap, prvi poskusni skoki datirajo v leto 1796. V tej knjigi je opisano, kako so se norveški vojaki spuščali po strehah kmečkih skednjev in trdo pristali na tla. Ugotovili so, da bi trd pristanek lahko ublažili s skokom po strmem hribu. Seveda tukaj ni šlo za pravo športno skakanje, ampak bolj za poizkuse. Prvi uradno zabeležen skok se je zgodil dvanajst let kasneje.
1808: Prvi zabeležen skok Smučarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške. Prvi pravi in z izmerjeno dolžino uradno zabeležen skok v zgodovini, se je zgodil 22. novembra 1808 pri cerkvici v Eidsbergu na Norveškem. Dansko-Norveški polkovnik Olaf Rye se je pred svojimi vojaškimi kolegi želel pobahati in pokazati pogum, ter za tiste čase skočil neverjetnih 9.5 metra.Sihera, Elaine (2010-01-13). "History of Ski Jumping Winter Olympics Norway Matt Nykanen Sondre Nordheim Olaf Rye". sportinglife360.com. Helium, Inc. Archived from the original on 2014-06-06. Retrieved 2015-05-13.
1862: Prva tekma in ocene za slog Prva zabeležna javna tekma pred publiko je bila organizirana 22. januarja 1862 v kraju Trysil na Norveškem. To je bila tudi prva tekma, na kateri so sodniki za slog in eleganco delili ocene. Tekmovalci so morali dokončati tri skoke brez padcev, pravila pa so bila določena vnaprej.Saur, Lasse (1999): Norske ski – til glede og besvær. Research report, Høgskolen i Finnmark. Iz poročila obljavljenega v norveškem časopisu Morgenbladet je jasno razvidno, da je bila tekma zabavnega značaja, a hkrati državno tekmovanje z močnim nabojem.
1866: Prva tekma v Oslu Leta 1866 je bilo blizu stare cerkve Aker v Oslu/Christiania, organizirano prvo smučarsko tekmovanje organizirano kot kombinacija teka na smučeh, slaloma in smučarskih skokov, ki je privabilo 2,000 ljudi.
1868: Norheim izumil telemark Norveški pionir modernega smučanja Sondre Norheim, je svojo prvo tekmo zmagal leta 1868 v Oslu/Christiania in z 19,5 metra postavil sploh drugi svetovni rekord v zgodovini. Norheim je znan kot izumitelj telemark smučanja, ki je rekreativno vozil tudi smuk in glede na njegove inovacije postal slaven v lokalnem okolju. Njegov prispevek v razvoju smučarske tehnologije je ogromen, saj je dizajniral novo opremo, za tisti čas revolucionarne smučarske vezi ter nove zaobljene smuči, ki so omogočale lažji zavoj. Izumil je tudi telemark smučo, ki je bila prototip za ves nadaljnji razvoj smuči. Sondre Norheim je bil s strani svojih prijateljev in znancev proglašen za velemojstra umetnosti smučanja. Prosto smučanje je kombiniral s skoki in slalomom.
1879: Husebyrennene Prvo pravo resno in širše znano tekmovanje, imenovano Husebyrennene (Huseby), je bilo leta 1879 organizirano v Oslu, kjer je Olaf Haugann z 20 metri postavil nov svetovni rekord. Raziskovalec Fridtjof Nansen je bil izkušen smučar in je leta 1881 na tekmovanju Huseby zasedel sedmo mesto. Med letoma 1884 in 1886 so bili skoki in teki združeni v eno tekmovanje: leta 1886 so bili skoki in teki na Huseby izvedeni ločeno v različnih dnevih, končni rezultati pa so bili na koncu sešteti v en rezultat, podobno kot danes nordijska kombinacija.
1892: Holmenkollen Tekmovanje Husebyrennene se je leta 1892, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natančneje na skakalnico Holmenkollen, ki je kasneje postala prava meka smučarskih skokov, kar velja še danes. Do leta 1933 so skoki potekali samo v okviru nordijske kombinacije. Da se tekme skokov ločijo od nordijske kombinacije se imenujejo spesielt hopprenn (samo skoki). Tekmovanje je postalo mednarodno šele v 1920ih letih.
1918: Kongsberger tehnika Tehniko skakanja Kongsberger (norveško: Kongsbergknekk) sta v mestu Kongsberg na Norveškem, takoj po prvi svetovni vojni, izumila norveška skakalca Jacob Tullin Thams in Sigmund Ruud. Tehnika je bila znana po tem, da je bil zgornji del telesa upognjen v bokih z rokami naprej in paralelno držo smuči. Včasih so tudi z rokami živahno krilili v krožnih gibih naprej, nekako v stilu ptic. Ta tehnika je omogočila in prinesla razvoj dolžine skokov od 45 do čez 100 metrov dolžine in je bila v rabi vse do leta 1949, ko jo je nadomestila Windisch in nekaj let kasneje še paralelna Däscher tehnika.MacArthur, Paul J. (Mar–Apr 2011). Skiing Heritage Journal, pp. 20–25, at Google Books. International Skiing History Association. Retrieved 2015-05-22.
1924: Olimpijski debi Moški skoki so v olimpijski program uvrščeni že vse od prvih Zimskih olimpijskih iger 1924, seveda takrat samo z eno tekmo na srednji skakalnici. Prvi olimpijski zmagovalec je postal norveški skakalec Jacob Tullin Thams.
1925: Prvo nordijsko svetovno prvenstvo Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bilo prvič organizirano leta 1925 v mestu Janské Lázně na Češkoslovaškem, z eno tekmo na veliki skakalnici. Češkoslovaški skakalec Willen Dick je postal prvi svetovni prvak.
1929: Skoki prodrejo na Japonsko Leta 1929 so norveški inštruktorji prispeli na Japonsko z namenom, da bi tam domačine seznanili s tem športom in jih začeli trenirati. Dve leti kasneje so odprli veliko skakalnico v Saporu, ki še do danes ostaja njihov največji in nacionalni panožni center. Japonska je danes tako pri moških kot pri ženskah ena izmed vodilnih sil v skokih, ki je dvakrat gostila zimske olimpijske igre, dala nekaj olimpijskih prvakov in zmagovalcev novoletnih turnej.
1934: Otvoritev Bloudkove velikanke 4. februarja 1934 so tako slovesno odprli po krivici poimenovano Bloudkovo velikanko (namesto Rožmanovo) z državnim prvenstvom Kraljevine Jugoslavije na katerem je zmagal domačin Franc Palme. Z 55 metri je postavil prvi rekord skakalnice in z 60 metri še drugega ter hkrati nov državni rekord. 25. marca 1934 so organizirali še prvo mednarodno tekmovanje na katerem je Birger Ruud z 92 metri postavil prvi svetovni rekord dosežen v Planici. Kasneje je njegov brat pristal pri 94 metrih, dolžini novega svetovnega rekorda, a žal podrsal.
1936: Prvi polet čez 100 metrov 15. marca 1936 je avstrijski skakalec Sepp Bradl, kot prvi človek preletel takrat magično mejo 100 metrov in to pred očmi objokanih norvežanov. Skočil je 101,5 metra in postavil nov svetovni rekord, a so mu tabli kjer so objavljali daljave pripisali samo 101 meter, saj je bilo na tabli prostora samo za tri številke. Ta napačna daljava je šla takoj v časopise širom sveta, tako da so jo šele čez leta uradno popravili. S tem dnem se je pravzaprav rodila nova disciplina, smučarski poleti.
1938: Kongres v Helsinkih prizna polete Leta 1938 je Sepp Bradl z 107 metri še drugič izboljšal svetovni rekord. Tega leta je namesto Bloudka, ki ni hotel ali upal zagovarjati svojih načrtov, na kongres FIS v Helsinki odšel kar Joso Gorec, ki se je z FIS ostro pogajal da uradno priznajo polete kot novo disciplino, vendar so bili vodilni možje zelo proti temu. Na srečo je imel močno podpora moža kot je Sir Arnold Lunn, avtor pravil sodobnega slaloma in smuka in ki je dejal da tekmovanj v poletih nikakor ne bodo mogli preprečiti. Lunn je imel tudi sam probleme z FIS, pri priznanju slaloma in smuka. Gorec je opozoril FIS, da še zmeraj niso sprejeli pravilnika za skakalnice večje od 80 metrov. Pri tej pobudi se je Gorcu pridružil in ga podprl tudi Reinhard Straumann. FIS je tako končno dovolila in priznala polete, vendar le v študijske namene.
27. februarja 1938 je bila v okviru tekmovanja First Annual Southern California Open Ski Meet, izvedena tekma pod umetnimi lučmi na umetno zgrajeni skakalnici na ameriškem stadionu Los Angeles Memorial Coliseum. Tekmo si je ogledalo kar 88.000 gledalcev. To je do zdaj edina skakalna tekma v zgodovini, ki so jo izvedli na nogometnem stadionu.
1949: Windisch tehnika Windisch tehniko je leta 1949 izumil nemški skakalec Erich Windisch. Šlo je za modifikacijo Kongsbergerjeve tehnike z boljšo aerodinamiko, saj so bile roke namesto nazaj bliže bokom, zgornji del telesa pa še zmeraj upognjen.
1953: Novoletna turneja Prestižna avstrijsko/nemška Novoletna turneja (original: Vierschanzentournee) je bila prvič organizirana 1. januarja 1953 v Garmisch-Partenkirchnu. Legendarni avstrijski skakalec Sepp Bradl je osvojil prvo turnejo.
1954: Premiera na plastiki Plastično podlago je izumil vzhodnonemški skakalec jumper Hans Renner. Prvi poizkusni skoki brez publike so bili sicer izvedeni že 31. oktobra 1954 na skakalnici »Regenbergschanze« v vzhodnonemškem mestu Zella-Mehlis. Prvo uradno tekmo na plastiki pa so pred 15,000 glavo množico, izvedli 21. novemra 1954 na skakalnici »Wadeberg Jugendschanze K40« v Oberhofu in tako je ta postala prva skakalnica na svetu s plastično maso. Le ta je bila povsem na novo zgrajena tik zraven stare skakalnice »Thüringenschanze«. Vzhodnonemški skakalec Werner Lesser je z 41 in 42 metri postavil prva dva svetovna rekorda na plastiki.
Nekje sredi 1950ih let je švicarski skakalec Andreas Däscher, izumil paralelno tehniko Däscher, ki je bila modifikacija prehodnic tehnik Kongsberger in Windisch.Ito, Shinichiro; Seo, Kazuya; Asai, Takeshi (2008). "An Experimental Study on Ski Jumping Styles (P140)" . The Engineering of Sport 7. Retrieved 2015-03-09. Ta se je od tehnike Windisch razlikovala v tem, da zgornji del telesa v bokih ni bil več upognjen, ampak povsem zravnan, kar je omogočalo bolj plosko in aerodinamično pozicijo v zraku. Ta slog je postal in ostal standard skakalne tehnike vse dokler se ni uveljavil V-slog. V 1980ih se je pojavila variacija Däscher tehnike, v kateri so bile smuči usmerjene diagonalno v eno stran, da bi s tem povečali zračno blazino, kar je sčasoma vodilo v izvajanje polovičnega V-sloga.Higdon, Hal (March–April 1991). Snow Country, pp. 48–51, at Google Books. Retrieved 2015-05-23.
V 1950ih je povsem novozgrajena letalnica Heini-Klopfer-Skiflugschanze v Oberstdorfu, celotno desetletje in še dlje, s kar nekaj svetovnimi rekordi neprenehoma držala primat največje skakalnice na svetu.
1956: Prvi prenos v zgodovini Nemška javna televizija ARD, je na novega leta dan leta 1956 iz Turneje štirih skakalnic v Garmisch-Partenkirchnu v širni svet, kot prva v zgodovini, sproducirala prenos kakršnekoli tekme v smučarskih skokih.
1962: K.O.P., računalniško merjenje daljav Leta 1962 je bilo združenje K.O.P. (Kulm-Oberstdorf-Planica), takrat na pobudo Danila Dougana ustanovljeno v Ljubljani. Šlo je za združenje vseh treh letalnic, ki so takrat obstajale v svetu. Vikersund, Copper Peak in Harrachov so se pridružili kasneje. Tehnologija je vstopila tudi v skoke, tega leta so za merjenje daljav prvič začeli uporabljati računalniško tehnologijo. Pred tem so merili samo ročno.