Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini. Nekatera števila imajo več imen.
število znak prednostno branje branje on / 音読み branje kun 0 零／〇 zero rei / れい - 1 一 iči iči / いち ひと(つ) hito(tsu) 2 二 ni ni / に ふた(つ) futa(tsu) 3 三 san san / さん み(っつ) mi(ttsu) 4 四 jon ši / し よ(っつ) yo(ttsu) 5 五 go go / ご いつ(つ) itsu(tsu) 6 六 roku roku / ろく む(っつ) mu(ttsu) 7 七 nana šiči / しち なな(つ) nana(tsu) 8 八 hači hači / はち や(っつ) ya(ttsu) 9 九 kjū kjū / きゅう ここの(つ) kokono(tsu) 10 十 džū džū / じゅう とお tō 100 百 hjaku hjaku / ひゃく もも momo 1000 千 sen sen / せん よろず yorozu
Kot vidimo pri 4 in 7 ne uporabljajo branja on, kar je posledica vraževernosti - 死 (smrt) se bere ši.
Vmesna števila pridelajo s kombinacijo naslednjih elementov: desetice od 20 do 90 so »(števka)-džū«, stotice od 200 do 900 so »(števka)-hjaku«, tisočice od 2000 do 9000 so »(števka)-sen«, za velika števila obstaja nekaj znakovnih prilagoditev, vendar niso tako pomembne.
V velikih številih se elementi združujejo od večjih k manjšim, kjer se uporabijo ničle: 十一 : 11 : džū-iči, 十七 : 17 : džū-nana, 百五十一 : 151 : hjaku go-džū iči, 三百二 : 302 : sam-bjaku-ni, 四百六十九 : 469 : jon-hjaku roku-džū kjū, 二千二十五 : 2025 : ni-sen ni-džū go.
Pri zares velikih številih je pomembno tudi sestavljanje, ki je zelo podobno običajnemu, z izjemo uporabe štirih števk:
Stopnja 104108101210161020Znak 万億兆京垓Ime manokučōkeigai
Primeri: (presledki med skupinami štirih števk so samo zaradi preglednosti) 1`0000 : 一万 : iči-man, 983`6703 : 九百八十三万六千七百三 : kjū-hjaku hači-džū san man, roku-sen nana-hjaku san, 20`3652`1801 : 二十億三千六百五十二万千八百一 : ni-džū oku, san-zen rop-pjaku go-džū ni-man, sen hap-pjaku iči.
Da so stvari še bolj zapletene, se v sodobni uporabi števila, zapisana z arabskimi številkami in ločena s pikami pri vsaki tretji števki po zahodnem dogovoru, izgovarjajo na podlagi japonske delitve štirih števk.
Poudariti velja, da se v japonščini, kakor v drugih jezikih, beseda za »ničlo« ne uporablja v imenu drugega celega števila večjega od nič, z razliko od kitajščine, ki potrebuje še znak 零 za zapis števila z več ničlami, kot na primer 三百零二 za 302.
Japonščina pozna številke tudi za desetiške ulomke, čeprav jih sedaj v splošnem ne uporabljajo, razen v nekaterih posebnih govornih izrazih (kot na primer 五分五分の勝負 za »polovično verjetnost«) in pri predstavljanju odstotkov ali popustov.
Za izražanje odstotkov ali popustov uporabljajo naslednje besede:
Stopnja10−1 10−2 10−3 10−410−5Znak割分厘毛糸Branjevariburinmouši
Na primer: 一割五分引き iči-vari go-bu biki »15 % popust« 打率三割八分九厘 daricu san-vari hači-bu kjū-rin »povprečje .389«
Desetiške ulomke danes zapisujejo v arabskih številkah in jih berejo kot zapovrstne števke - enako kot v zahodnem svetu.
Glej tudi japonska števna beseda
Zunanje povezave http://village.infoweb.ne.jp/~fxba0016/misc/suumei/suumei.html
Kategorija:Številski sistemi