Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj,Sweden. World Statesmen. Pridobljeno 19. januarja 2015. * 12. maj 1496,Na Gustavovem nagrobniku je datum 1485, po mnenju njegovega sina Karla IX. a 1488. Njegov nečak Per Brahe omenja leto 1495, zgodovinar Erik Göransson Tegel leto 1490. Brahe in Tegel se strinjata, da je bil Gustav rojen na Vnebovzetni četrtek 12. maja, kar ustreza letoma 1491 in 1496. † 29. september 1560, Stockholm.
Pred izvolitvijo za kralja je bil od leta 1521 protektor kraljestva (švedsko Riksföreståndare). V tem obdobju je bila švedska osvobodilna vojna proti danskemu, norveškemu in švedskemu kralju Kristijanu II. Gustav je imel sprva nižji položaj v uporniškem gibanju. Na vrh se je povzpel po stockholmskem krvavem plesu novembra 1520, na katerem je bil usmrčen njegov oče. Gustavova izvolitev za kralja 6. junija 1523 in njegov triumfalen prihod v Stockholm enajst dni kasneje je pomenil dokončen izstop Švedske iz Kalmarske unije.Anastacia Sampson. Swedish Monarchy – Gustav Vasa. sweden.org.za. Pridobljeno 1. avgusta 2018.
Kot kralj se je Gustav izkazal za skrivnostnega upravitelja in neusmiljenega vladarja, nič drugačnega od svojega predhodnika, ki je brutalno zatrl vse kasnejše vstaje: tri v Dalarni, prvi regiji, ki je podprla njegovo zahtevo za prestol, eno v Västergötlandu in eno v Smålandu. Prizadeval si je povišati davke, uvedel reformacijo in posebne pravice zemljiških posestnikov, plemičev in duhovščine nadomestil s centralno imenovanimi guvernerji in škofi. Med 37 let dolgo vladavino, ki sta jo kasneje presegla samo Gustav V. in Karel XVI. Gustav, se je popolnoma otresel ne samo nadvlade Danske, ampak tudi katoliške cerkve. Ustanovil je nacionalno Švedsko luteransko cerkev, ki je bila pod njegovo neposredno oblastjo. Postal je prvi švedski suveren, bil spreten birokrat in propagandist, ki je spretno širil večinoma izmišljene zgodbe iz obdobja za osvoboditev Švedske. Leta 1544 je ukinil Švedsko volilno monarhijo in jo nadomestil z dedno monarhijo pod dinastijo Vasa in njenimi nasledniki, vključno s trenutno vladajočo rodbino Bernardotte. Kralji različnih kraljestev so bili trije njegovi sinovi: Erik XIV., Ivan III. in Karel IX. Magne Njåstad. [ https://snl.no/Gustav_1_Vasa Gustav 1 Vasa]. Store norske leksikon. Pridobljeno 1. avgusta 2018.
Gustav I. se je kasneje štel za ustanovitelja sodobne Švedske in "očeta nacije". Gustav sam se je rad primerjal z Mojzesom, ki je tudi osvobodil svoje ljudstvo in ustanovil suvereno državo. Kot oseba je bil znan po krutih metodah in slabem značaju, vendar naklonjen glasbi. V sebi je imel tudi nekaj hudomušnosti in sposobnost za premagovanje in uničevanje nasprotnikov. Ustanovil je Kungliga Hovkapellet (Kraljevi dvorni orkester), enega od najstarejših orkestrov na svetu. Družinski zapiski iz leta 1526 omenjajo dvanajst glasbenikov, med katerimi so bili pihalci in bobnar in nobenega brenkača.Gunilla Petersén. From the History of the Royal Court Orchestra 1526–2007. Pridobljeno 29. januarja 2020. Naslednik Kungliga Hovkapellet je orkester Švedske kraljeve opere.Gustav Vasa. Pridobljeno 29. januarja 2020.Brev av Gustav Vasa (Pisma Gustava Vasa). Uredil Nils Edén, Norstedts, Stockholm, 1917.
Otroštvo Gustav Eriksson, sin Cecilije Månsdotter Eka in Erika Johanssona Vasa, je bil rojen verjetno leta 1496, najverjetneje v gradu Rydboholm severovzhodno od Stockholma, katerega oskrbnik je bil njegov oče Erik. Ime je dobil po Erikovem starem očetu Gustavu Anundssonu.Larsson 2005, str. 21.
Starša Erika Johanssona sta bila Johan Kristersson in Birgitta Gustafsdotter iz rodbin Vasa oziroma Sture. Obe rodbini sta bili iz visokega švedskega plemstva. Birgitta Gustafsdotter je bila sestra Stena Stureja starejšega, regenta Švedske. Erik je kot sorodnik in zaveznik strica Stena Stureja po njem nasledil regentske posesti v Upplandu in Södermanlandu, kjer je leta 1503 umrl. Erikova družina je imela že v njegovem otroštvu velike posesti, Gustav Eriksson pa jih je še povečal. Larsson 2005, str. 25ff.
Rodoslovne raziskave so pokazale, da sta bila Birgitta Gustafsdotter in Sten Sture preko Benedikte Sunesdotter, vnukinje kralja Svekerja, potomca kralja Svekerja II. Švedskega. Ena od Gustavovih prababic je bila polsestra kralja Karla VIII. Švedskega.
Odpor proti Dancem Podpora Sturejevi stranki Švedska je bila skupaj z Dansko in Norveško od konca 14. stoletja članica Kalmarske unije. Danska dominacija v uniji je občasno vodila do uporov na Švedskem. Med Gustavovim otroštvom so deli švedskega plemstva poskušali doseči švedsko neodvisnost. Gustav in njegov oče Erik sta podpirala stranko Stena Stureja mlajšega, od leta 1512 švedskega regenta, in njegov boj proti danskemu kralju Kristijanu II. Po bitki pri Brännkyrki leta 1518, v kateri so Sturejeve čete porazile Dance, je bilo odločeno, da se Sten Sture in kralj Kristijan srečata na pogajanjih v Österhaningeju. Danci so zaradi kraljeve varnosti od Švedov zahtevali šest talcev, ki bi ostali talci do konca pogajanj. Kristijan je prekršil dogovor in ni prišel na pogajanja, talce pa je odpeljal s seboj v København. Ugrabljeni talci so bili Hemming Gadh, Lars Siggesson (Sparre), Jöran Siggesson (Sparre), Olof Ryning, Bengt Nilsson (Färla) in Gustav Eriksson. Gustav je bil priprt v gradu Kalø. Po obljubi, da ne bo poskušal pobegniti, so z njim ravnali zelo lepo. Glavni razlog za lepo ravnanje je bilo Kristijanovo upanje, da bo može prepričal, da bodo prestopili na njegovo stran in se obrnili proti Stenu Stureju. Kraljeva strategije se je pri petih možeh obnesla, pri Gustavu kot članu Sturejeve stranke pa ne. Larsson 2005, str. 38ff.
left|150px|thumb|Kristijan II. Danski, Gustavov glavni nasprotnik
Leta 1519 je Gustav Eriksson pobegnil iz Kaløja v hanzeatsko mesto Lübeck, kamor je prišel 30. septembra. Način njegovega pobega ni znan. Po nekoliko neverjetni zgodbi se je preoblekel v volarja in zato dobil vzdevka "kralj volovski rep" in "Gustav kravja zadnjica", kar je resnično sovražil. Ko mu je leta 1547 v Kalmarju nek mečevalec nazdravil z "na njegovo veličanstvo, Gustava kravja zadnjica", so mečevalca ubili. Larsson 2005, str. 42.
Med bivanjem v Lübecku je izvedel za dogajanja na Švedskem. Kristijan II. se je v tem času pripravljal na napad na Švedsko in odstavitev Stena Stureja in njegovih podpornikov. Sten Sture je marca 1547 umrl, nekaj mest, vključno s Stockholmom, pa je še bilo sposobno upreti se danskemu napadu. Gustav je iz Lübecka odplul na Švedsko in se 31. maja izkrcal v Kalmarju. Larsson 2005, str. 43–45.
Zdi se, da je bil v prvih mesecih po vrnitvi na Švedsko večinoma neaktiven. Po nekaterih virih je dobil povabilo na Kristijanovo kronanjem, ki naj bi bilo novembra v malo pred tem osvojenem Stockholmu. Čeprav je kralj Kristijan obljubil amnestijo svojim sovražnikom iz Sturejeve stranke, vključno z Gustavom Erikssonom, je slednji povabilo zavrnil. Po kronanju 4. novembra in nekaj dneh praznovanja so grajska vrata zaprli in vse Kristijanove nasprotnike aretirali. Sledilo je sojenje in razglasitev razsodb, njim pa stockholmski krvavi ples, v katerem je bilo na glavnem stockholmskem trgu Stortorget, javno usmrčenih okoli sto ljudi. Med njimi sta bila tudi Avgustov oče Erik Johansson in nečak Joakim Brahe.Larsson 2005, str. 45ff.
Dalarna right|250px|thumb| Johan Gustaf Sandberg: Gustav Eriksson nagovarja može iz Dalarne in More
Gustav Eriksson je zaradi strahu pred kraljevim maščevanjem odpotoval iz gradu Räfsnäs v provinco Dalarna v severozahodni Švedski. Domneva se, da je v Dalarni poskušal zbrati vojsko iz tamkajšnjih kmetov, na začetku brez večjih uspehov. Zasledovali so ga zvesti kraljevi pristaši, zato se je odločil za beg na Norveško. Med potovanjem iz More v Limo na Norveškem so ljudje, ki so malo pred tem zavračali njegove pozive, spremenili svoje mnenje. Njihovi predstavniki so ga malo pred norveško mejo dohiteli in ga prepričali, naj se vrne v Moro.
Gustavova pot proti norveški in nazaj je dala pobudo za sedanji slavni tek na smučeh Vasaloppet.Larsson 2005, str. 52ff.
Švedska vojna za osvoboditev Gustav Eriksson je bil imenovan za hövitsmana. Uporniška vojska pod njegovim poveljstvom je februarja 1520 štela 400 mož, večinoma iz okolice jezera Siljan. Prvi večji spopad v vojni za razpustitev Kalmarske unije je bil aprila 1520 na brunnbäškem sejmu, v katerem so uporniki porazili kraljeve pristaše. Po izropanju mesta Västerås in nadzoru nad pomembnimi rudniki bakra in srebra je Gustav Vasa dobil pomembne finančne vire in njegova vojska se je začela krepiti. Upori so se začeli tudi v drugih švedskih provincah, med njimi v Götalandu, Småland in Västergötlandu. Vodilni plemiči iz Götalanda so se pridružili Gustavovi vojski in ga avgusta v Vadsteni razglasili za regenta Švedske.Larsson 2005, str. 59ff.
Gustavova izvolitev za regenta je veliko kralju zvestih švedskih plemičev spodbudila, da so prestopili na njegovo stran. Nekaj kralju zvestih plemičev je zapustilo Švedsko, druge pa so pobili. Švedski tajni svet je zato izgubil nekaj članov, ki so jih nadomestili z Gustavovimi privrženci. Uporniki so osvojili večino utrjenih mest in gradov, najbolj utrjeni, med njimi tudi Stockholm pa so ostali v kraljevih rokah. Po pogajanjih Gustavovih zastopnikov z hanzeatskim mestom Lübeck, se je mesto pridružilo Švedom v vojni proti Danski. Pozimi 1523 je združena vojska napadla danske in norveške dele pokrajin Skanija, Halland, Blekinge in Bohuslän. To zimo so kralja Kristijana II. strmoglavili in ga zamenjali s Friderikom I. Novi kralj je odkrito zahteval švedski prestol in upal, da bo Lübeck prestopil na njegovo stran. Nemško mesto, ki je bilo bolj naklonjeno neodvisni Švedski kot Kalmarski uniji z dansko dominacijo, je izkoristilo priložnost in začelo pritiskati na upornike. Zahtevalo je privilegije v bodočem trgovanju in zagotovila, da bodo posojila upornikom vrnjena. Tajni svet in Gustav Eriksson so se zavedali, da je podpora Lübecka ključna. Tajni svet je kot odgovor na nemške zahteve imenoval Gustava Erikssona za švedskega kralja.Larsson 2005, str. 67ff.
Izvolitev za kralja right|200px|thumb|Roggeborgen v Strängnäsu je bil središče dogajanj med volitvami Gustava Erikssona za švedskega kralja
Volitve, na katerih so regenta Gustava Erikssona izvolili za švedskega kralja, so bile junija v Strängnäsu, ko so se tam zbrali vodilni švedski možje.Peterson, Gary Dean (1. januar 2007). Warrior Kings of Sweden: The Rise of an Empire in the Sixteenth and Seventeenth Centuries. McFarland. str. 31–. ISBN 978-0-7864-2873-1. Pridobljenio 6. julija 2013. Ko so svetovalci za kralja izbrali Gustava, so se sestali s svetovalcema Lübecka, ki sta podprla Gustavovo kandidaturo. Na seji Tajnega sveta je Gustav kandidaturo sprejel in na slovesnosti, ki jo je vodil dekan Strängnäsa, izrekel kraljevsko zaobljubo. Naslednji dan, 6. junija 1523, so ga v stolnici Strängnäsa uradno razglasili za kralja Švedske. Kronan je bil šele 12. januarja 1528.
Leta 1983 je bil 6. junij v spomin na njegovo izvolitev razglašen za Dan švedske državnosti.Larsson 2005, str. 74ff.
Osvojitev Stockholma left|250px|thumb| Carl Larsson (1523): Kralj Gustav Vasa Švedski vstopa v Stockholm
Kmalu po dogodkih leta 1523 v Strängnäs je bilo Lübecku in njegovim zavezniškim hanzeatskim mestom izdano patentno pismo, s katerim so bili v trgovanju s Švedsko oproščeni vseh dajatev. Sporazum so lübeški pogajalci sklenili z danski branilci v Stockholmu. 17. junija so uporniki lahko vstopili v prestolnico. Poleti je skozi južna mestna vrata slavnostno prišel kralj Gustav. Sledilo je slavje z zahvalno mašo v stockholmski stolnici Storkyrkan, ki jo je vodil Peder Jakobsson. Gustav se je zdaj lahko vselil v palačo Tre Kronor. Larsson 2005, str. 76ff.
Konec vojne