thumb|hochkant=1.8|Tradicionalno območjo Wappinger in sosednjih plemen okoli leta 1600.
Wappinger ali Wappani so bili skupina indijanskih algonquian plemen, ki so se združila v konfederacijo med Wappingersko vojno. Njihovo tradicionalno bivališče se je razprostiralo vzhodno od reke Hudson v južni zvezni državi New York do meje s Connecticutom.
Lokacija
Vzhodna stran reke Hudson med Bronxom in Rhinebeckom, ki se razteza vzhodno do vrha gora Taconic na meji med New Yorkom in Connecticutom. Razen nekaj majhnih skupin je večina Wappingerjev do leta 1760 zapustila spodnjo dolino Hudsona in se naselila v zahodnem Massachusettsu z Mahicani v Stockbridgeu, Irokezi v New Yorku ali Delaware v Pensilvaniji.
Prebivalstvo
Leta 1600 je sedem plemen Wappinger verjetno štelo okoli 8.000 ljudi v 30 vaseh. Po stiku je bila stopnja njihovega "izginjanja" dramatična. Črne koze so prizadele območje 1633-35 in 1692. Do leta 1700 so epidemije (vključno z malarijo) zmanjšale število plemen v spodnjem toku Hudsona na 10 odstotkov njihovega prvotnega števila. Tudi vojna je terjala resen davek in vsaj 1.600 Wappingerjev je bilo ubitih med vojno Wappinger (1643-45). Le nekaj sto Wappingerjev je ostalo v spodnji dolini Hudsona po letu 1700 in skoraj vsi so izginili do leta 1758. Ena možna skupina Wappingerjev ostaja v regiji danes, Ramapough Mountain Indians (Ramapo Mountain People) v severnem New Jerseyju. Verjetno so potomci mešanice Munsee Delaware, Mattabesic Ramapo in Pompton (Wappingerji, ki so se preselili v severni New Jersey v 1660-ih). Z 2.500 člani imajo državno priznanje, vendar jim je bil leta 1993 zavrnjen zvezni status.
Imena
Pomeni "vzhodnjak" in se nanaša na celotno skupino sedmih sorodnih plemen, Wappinger je bilo prvotno ime majhnega poglavarstva, ki je obsegalo tri vasi na vzhodni strani Hudsona blizu Poughkeepsieja. Različice črkovanja so: Wappinck, Wapping, Wappingo in Wawping. Ker so mnoga plemena, ki so govorila algonkinsko južno od reke St. Lawrence (Mahican, Wappinger, Delaware itd.) imela volčji klan, so jih Francozi pogosto skupno imenovali Loup (francosko za volka). Druga imena za Wappingerje so bila: Highland Indians, Long Reach Indians, Oping (Opine) in Pompton.
Jezik
thumb|Sodoben zemljevid, ki na splošno prikazuje jezikovna območja v srednjeatlantski regiji v času evropskih stikov v 17. stoletju
Algonkinski. R-narečje, ki so ga govorili Wappingerji, je bilo skoraj enako tistemu Mattabesicov v zahodnem Connecticutu in plemen Metoac v zahodnem in osrednjem Long Islandu.
Plemena
Kitchawank (Kitchawong) - severni del okrožja Westchester.
Vasi: Kitchawank, Sackhoe in Senasqua
Nochpeem - severni del okrožja Putnam in južni del okrožja Duchess.
Vasi: Canopus (Canpopus), Keskistkonk, Nochpeem in Pasquasheck
Sintsink (Sinsink) - vzhodna stran reke Hudson med Tarrytownom in Crotonom. Vasi:
Kestaubuinck in Ossingsing (Sin-Sing)
Siwanoy (Sinanoy) - Hellgate vzhodno do Norwalka, Connecticut.
Vasi: Cassacuhque, Noroaton (Roatan), Norwauke (Norwalk), Poningo in Sioascauk
Tankiteke (Pachami, Pachany) - skrajni zahodni del okrožja Fairfield, Connecticut, v vzhodni polovici okrožij Duchess in Putnam, New York.
Vasi: Aspetuck, Mount Misery, Pahquioke, Saugatuck in Shippan
Wappinger (Waping) - vzhodna stran reke Hudson med Wappinger Falls in Poughkeepsie.
Vasi: Poughkeepsie in Waping
Wecquaesgeek (Wechquaesgeek, Wiechquaeskeck, Wickquaskeek) - vzhodna stran reke Hudson med Bronxom in Tarrytownom.
Vasi: Alipkconk, Nappeckamak, Nipinichsen, Rechouwakie, Rechtauck (Rechgawawank, Reckawawana), Wecquaesgeek in Wysquaqua
Druge vasi: Ridgefield (CT), Saeckkill in Sapohanikan
Zgodovina
Med raziskovanjem obale Severne Amerike za Francijo leta 1524 je Giovanni da Verrazano odkril ozek vhod v pristanišče New York, ki danes nosi njegovo ime. Njegova srečanja z domorodnimi ljudstvi ob ustju reke Hudson so bila prijateljska, a žal je postavil vzorec za tisto, kar je sledilo, ko je poskušal ugrabiti nekatere od njih pred svojim odhodom. V naslednjih 80 letih se je ta vrsta "neuradnega" stika nadaljevala, ko so španske zakladne flote in angleški pirati pluli mimo, jezdeč na Zalivskem toku domov v Evropo iz Karibov. Wappingerji in druga obalna plemena so se kmalu naučili biti previdni pred Swannekinsi "ljudmi slane vode", ki so prišli na kopno z velikih ladij, da bi jih ugrabili in ukradli njihovo hrano. Razen tega nadlegovanja se evropski stik ni zares začel do leta 1609. Angleški pomorski kapitan Henry Hudson je poskušal najti legendarni severozahodni prehod na Kitajsko za Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo in je raziskoval obalo New Jerseyja severno od svojega začetnega pristanka v zalivu Delaware. Medtem ko je bil zasidran ob Sandy Hooku, sta Hudson in njegovi možje očitno imela manjši spopad z Navasinki (Unami Delaware). Kljub temu je Hudson nadaljeval in 9. septembra vstopil v ustje reke Hudson. Hudson je spustil sidro blizu severnega konca otoka Manhattan in spustil svoje dolge čolne, da bi raziskal območje. Njegovi možje so bili že živčni zaradi srečanja z Navasinki. Eden od čolnov se je izgubil v megli blizu Hellgatea. Ko se je megla razkadila, se je posadka nenadoma znašla pred skupino radovednih Wappingerjev v kanujih in mornarji so očitno prvi streljali. Istrel puščic je ubil enega mornarja in ranil dva druga. Na srečo so se Wappingerji umaknili, preživeli pa so se lahko vrnili na ladjo. Kljub temu začetnemu sovražnemu srečanju je Hudsonu uspelo privabiti delegacijo Wappingerjevih poglavarjev na svojo ladjo. Postrežena je bila hrana in pijača, izmenjana so bila darila, vendar so srečanja ostala neprijetna, kar je Hudsonu dalo občutek, da jim "ne sme zaupati". Zdi se, da tudi Wappingerji "niso smeli zaupati Hudsonu", saj je poskušati zadržati dva njuna mladeniča kot vodnika, preden je dvignil sidro in nadaljeval gorvodno. Ko so se oddaljili od Wappingerjev, so ljudje postali bolj prijazni, ko so dosegli Highlands in Munsee blizu Kingstona so namerno zlomili svoje loke in puščice kot znak svojih miroljubnih namenov.
18. septembra je Hudsona končno ustavila plitvina v vaseh Mahicanov južno od Albanyja. Mahicani niso bili le prijazni, ampak tudi željni trgovanja. Hudsonu je kmalu zmanjkalo trgovskega blaga in, naložen s tovorom dragocenega krzna, se je 23. septembra začel vračati po reki. Dva incidenta sta zaznamovala povratno pot. Blizu Highlands so se Munsee spet vkrcali, vendar je bil med njihovim obiskom bojevnik ujet pri kraji in ustreljen, ko je poskušal pobegniti s svojim plenom. Drugi Munsee so takoj skočili čez krov. Hudson je ukazal spustiti dolgi čoln, da bi pridobili ukradeno blago, vendar je eden od Munseejevih bojevnikov v vodi poskušal prevrniti čoln in bil ubit. Hudson je dvignil sidro in nadaljeval, vendar so ga nasproti Yonkersa napadli Wappingerjevi bojevniki v kanujih, ki so ga zasledovali navzdol, dokler končno ni dosegel odprtega morja 4. oktobra.
Hudson ni našel severozahodnega prehoda, vendar so krzna, ki jih je prinesel nazaj od Mahicanov, naslednje leto pripeljala nizozemske trgovce do reke Hudson. Wappingerji na spodnjem toku reke so ostali sovražni in so imeli manj krzna kot plemena gorvodno, zato so jih Nizozemci obšli in leta 1613 odprli svojo prvo trgovsko postajo (Fort Nassau) na otoku Castle južno od Albanyja. To je bilo na ozemlju Mahicanov, lokacija pa je bila nesrečna, saj je bila ranljiva za poplave. Morda še huje, trgovina s krznom je poslabšala že obstoječe rivalstvo med Mahicani in Mohawki iz Irokeške lige. Mahicani so se izkazali za nejevoljne, da bi svojemu staremu sovražniku dovolili trgovati z Nizozemci in po štirih letih občasnih spopadov je med Mohawki in Mahicani leta 1617 izbruhnila vojna, ki je prisilila Nizozemce, da so opustili Fort Nassau. Nizozemcem je uspelo naslednje leto urediti premirje, vendar ker so bili Mohawki prisiljeni plačevati davke za prečkanje ozemlja Mahicanov za trgovanje, so razmere ostale napete.
thumb|Obala nizozemske kolonije in nekaj naselij prikazanih v primerjavi z današnjimi mejami
Vpleteni v vojno ob reki St. Lawrence z Algonkini in Montagnaisi (francoskimi zavezniki), so Mohawki to prenašali le zato, ker so obupno potrebovali jekleno orožje, pridobljeno v trgovini z Nizozemci, za boj proti svojim severnim sovražnikom. Problem pa je bil, da niti Mohawki niti Mahicani niso imeli dovolj bobrov v svojih domovinah, da bi zadovoljili ogromno povpraševanje Nizozemcev. V nekaj letih je večina njihovih bobrov izginila, kar jih je prisililo, da so se razširili, da bi našli več, tako da so prevzeli lovsko ozemlje od sosednjih plemen. Leta 1615 je ta poseg sprožil vojno med Mohawki in Munseeji ter Susquehannocki ob zgornjih rekah Susquehanna in Delaware. Sčasoma so se razmere le poslabšale. Leta 1624 so Nizozemci pripeljali 30 družin v Novo Nizozemsko in zgradili novo postajo (Fort Orange) v današnjem Albanyju. Nova lokacija je bila na zahodni strani Hudsona in čeprav še vedno na zemlji, ki so jo zahtevali Mahicani, je bilo dejansko bolj priročno za Mohawke, ki jim ni bilo več treba prečkati reke za trgovanje.
Malo je dvoma, da so bili Nizozemci v Fort Orange bolj naklonjeni Mahicanom kot Mohawkom. Na njihovo spodbudo so Mahicani poskušali vdreti v francosko trgovino na reki St. Lawrence z organiziranjem trgovine med Nizozemci ter Algonkini in Montagnaisi. Mohawki so pretrpeli ponižanje plačevanja cestnin za trgovanje z Nizozemci, vendar je bilo trgovanje Mahicanov z njihovimi sovražniki preveč. Leta 1624 je izbruhnila vojna, ki je Nizozemci niso mogli ustaviti. Boji so se nadaljevali do leta 1628 in preden so se končali, so bili Mahicani poraženi in prisiljeni zapustiti svoje ozemlje zahodno od reke Hudson. Z izjemo sedmih nizozemskih vojakov, ki so se pridružili Mahicanski vojni skupini proti Mohawkom (štirje so bili ubiti), so bili Nizozemci med tem konfliktom nevtralni in so pustili tekmecem, da se borijo med seboj. Dolgotrajna vojna pa jih je prisilila, da so poiskali krzno in kraj za naselitev drugje, za Wappinger pa je imela nesrečen učinek premika fokusa nizozemske naselitve navzdol do ustja reke Hudson.
To ni bilo povsem nezaželeno. Po letu 1610 so Nizozemci stalno izboljševali svoje odnose z Wappingerji, Munseeji in Metoaci na spodnjem toku rekein kot rezultat so lahko razširili obseg svoje trgovine v Connecticut, Long Island in New Jersey. Leta 1626 je Pieter Minuit, novi generalni direktor Nove Nizozemske, kupil otok Manhattan od plemena Metoac istega imena za petindvajset dolarjev trgovskega blaga. Fort Amsterdam je bil zgrajen z naseljem New Amsterdam za kmete, da bi pridelovali hrano za svojo garnizijo. Nizozemska naselbina se je kmalu razširila po spodnji dolini Hudsona. Za razliko od prijateljskih odnosov, ki so jih Nizozemci uživali z Mahicani, je bil konflikt z Wappingerji in sosednjimi plemeni takojšen. Navidezno nepomemben incident se je zgodil leta 1626, ko je bil pripadnik podplemena Wecquaesgeek, ki je obiskoval Manhattan, oropan in umorjen. Njegov mladi nečak, ki ga je spremljal, je uspel pobegniti nepoškodovan, kar bi imelo nekaj let kasneje resne posledice za Nizozemce.