Marija Zalar, znana tudi kot Minka Zalar, slovenska učiteljica, publicistka, pesnica in skladateljica, * 28. marec 1885, Ljubljana, † 24. maj 1974, Kranj.

Otroštvo in izobraževanje Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar. Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru cerkve svetega Petra v Ljubljani, ki je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti. Ena od Marijinih sester je bila germanistka in slavistka Albina Zalar Ramovš (1886–1954), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec Viktor Zalar (1882–1940). Marija je bila glasbeno zelo nadarjena, vendar ji mati ni pustila, da bi se šolala za poklicno glasbenico, saj se ji je zdelo, da je to finančno nestabilen poklic. Zato je Marija po osnovnem šolanju začela obiskovati učiteljišče v Gorici, kjer je julija 1905 je z obliko maturirala.

Delo

Pedagoško delo Junija 1907 je opravila izpit učiteljske izposobljenosti v slovenskem in nemškem učnem jeziku v Gorici.

Zavzemala se je zato da bi imele tudi neporočene učiteljice pravico do naziva gospa tako kot poročene učiteljice.

Septembra 1936 je zapustila Bolfenka in se preselila v Predanovce, kjer je dobila službo šolske upraviteljice.

Glasbeno delo Skladala je predvsem cerkvene skladbe.Pisala je članke o glasbi v Cerkvenega glasbenika.

Literarno delo Ukvarjala se je tudi s pesnenjem, predvsem religioznih pesmi. Ob sto petdesetletnici osnovne šole pri Svetem Bolfenku je izdala zbirko pesmi, kasneje istega leta pa še dve neleposlovni knjigi. Po vojni je pesmi objavljala tudi v Cicibanu.

Poznejše življenje in smrt Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Umrla je 24. maja 1974 v Kranju. Pokopana je bila na ljubljanskih žalah

Biblografija

Prigodnice ob 150-letnici državne osnovne šole pri Sv. Bolfenku nad Središčem ob Dravi (poezija, 1931) Spomenica za desetletnico vladanja Njegovega Veličanstva jugoslovanskega kralja Aleksandra I (1931) V spomin na odkritje spomenika kralju Petru I. velikemu Osvoboditelju (1931)

V literaturi O njej je pisateljica in skladateljica Nina Dragičević napisala poetično kratko zgodbo Vse Marije, ki je leta 2025 izšla pri založbi Beletrina v zbirki pisateljičinih kratkih zgodb o slovenskih skladateljicah z naslovom Nemogoče. Celotna knjiga je bila med desetimi nominiranci za Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma 2025.

Sklici

Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski skladatelji Kategorija:Rojeni leta 1885 Kategorija:Umrli leta 1974