Björn Železnoboki (latinsko Bier Cotae Ferrae, staronordijsko Björn Járnsíða) je bil viking, ki je v 9. stoletju opustošil Zahodnofankovsko. V svojem času je bil opisan kot velik bojevnik, * 9. stoletje, † 9. stoletje.
Po Sagi o Hervorju in Hedreku je bil Björn eden od sinov Ragnarja Lodbroka in naj bi sodeloval pri očetovi osvojitvi Pariza.
Po sagi je Björn dobil vzdevek Železnoboki, ker v bitki ni bil nikoli ranjen. To se je razlagalo z materino uporabo čarobnega napoja, da bi bil neranljiv. Po Hervararjevi sagi je od očeta podedoval Svitjod, regijo na Švedskem, njegov brat Sigurd Kača v očesu pa je podedoval preostanek Skandinavije. Druga Lodbrokova sinova sta bila Halfdan Ragnarsson in Ivar Brez kosti.
Po pripovedih v sagah je Björn ustanovil novo švedsko kraljevo družino, ki jo nekateri kasnejši genealogi imenujejo Munsöætten. Po Johanu Peringskiöldu je bil Björn pokopan v Björnshögenu blizu Husbyja na Munsöju v jezeru Mälaren. Ime Björn je imelo več njegovih potomcev. Imel je sinova, Refila in Erika Björnssona. Slednji naj bi, po pripovedih v sagah, po njem podedoval prestol Svitjodsa.
Po Sagi o Eriku Rdečem je imel Björn sina Aslaka, ki je bil prednik Thorfina Karlsefnija, za katerega velja, da je bil prvi nordijski raziskovalec, ki je odkril Ameriko.Eirik Raudes saga, kap.7.
Sklici
Kategorija:Rojeni v 9. stoletju Kategorija:Umrli v 9. stoletju Kategorija:Vikingi