<noinclude> Indonezija je razdeljena na province (provinsi). Province so sestavljene iz regentstev (kabupaten) in mest (kota). Regentstva in mesta so nato razdeljena na okrožja (kecamatan), ki so sestavljena iz vasi (desa) in urbanih vasi (kelurahan). Province, regentstva in mesta imajo svoje lokalne oblasti in parlamentarne organe (DPRD).

Od sprejetja zakona št. 22 iz leta 1999 o lokalni samoupravi (zakon je bil revidiran z zakonom št. 32 iz leta 2004, zakonom št. 23 iz leta 2014 in zakonom Omnibus o ustvarjanju delovnih mest iz leta 2023), imajo lokalne oblasti zdaj večjo vlogo pri upravljanju svojih območij. Zunanja politika, obramba (vključno z oboroženimi silami in nacionalno policijo), pravni sistem in monetarna politika pa ostajajo v domeni nacionalne vlade. Od leta 2005, ko je bil sprejet zakon št. 32 iz leta 2004, so vodje lokalnih oblasti (guvernerji, regenti in župani) neposredno izvoljeni na ljudskih volitvah za petletni mandat in so lahko ponovno izvoljeni še za en mandat.

Prva raven

Prva raven podrazdelitve Indonezije se imenujejo provinca. Provinco vodi guverner (Gubernur). Vsaka provinca ima svojo regionalno skupščino, imenovano Dewan Perwakilan Rakyat Daerah (DPRD, dobesedno »Regionalni svet ljudskih predstavnikov«). Guvernerji in predstavniki članov so izvoljeni na ljudskem glasovanju za petletni mandat in so lahko ponovno izvoljeni za en dodaten zaporedni ali ločen mandat. Province so bile prej znane tudi kot Daerah Tingkat I (regije I. ravni).

Indonezija je razdeljena na 38 provinc.

Devet provinc ima poseben status: Posebna regionalna provinca Džakarta: Džakarta je največje mesto in dejansko glavno mesto Indonezije. Guverner Džakarte ima pooblastilo za imenovanje in razreševanje županov in regentov v regiji. Lokalna vlada lahko sodeluje z drugimi mesti iz drugih držav. Aceh: Aceh ima večjo vlogo v lokalni samoupravi, kar vključuje lastno islamsko šeriatsko pravo (za muslimanske državljane), zastavo in pokrajinsko himno, lokalne politične stranke, odločitve ali zakone, ki jih sprejme centralna vlada in ki neposredno vplivajo na upravo Aceha, pa je treba predložiti lokalni vladi ali zakonodajnemu organu. Posebna provinca Yogyakarta: Sultan Yogyakarte je de facto in de iure guverner Yogyakarte, saj ima prednost pri volitvah guvernerja. Sultanat Yogyakarta je v regiji vladal že stoletja. Vendar pa je centralna vlada v 2000-ih predlagala zakon, ki je zahteval, da je guverner izvoljen na ljudskem glasovanju, tako kot v drugih provincah, hkrati pa je sultanu še vedno dajal pomembno politično moč. Od 31. avgusta 2012 je centralna vlada odobrila zakon št. 13 iz leta 2012 o posebnosti posebne regije Yogyakarta in v skladu z zakonom Yogyakarta noče biti provinca, temveč regija na ravni province. Znotraj posebne regije Yogyakarta je tudi kneževina Pakualaman. Princ Pakualaman je prav tako dedni položaj in služi kot podguverner Yogyakarte. Papua: Od leta 2001 ima lokalna vlada večjo vlogo. Guverner mora biti papuanskega porekla. Osrednja Papua: Provinca se je leta 2022 odcepila od Papue. Višavska Papua: Provinca se je leta 2022 odcepila od Papue; edina celinska provinca v Indoneziji. Južna Papua: Provinca se je leta 2022 odcepila od Papue. Zahodna Papua: Provinca se je leta 2003 odcepila od Papue. Uredba nacionalne vlade iz leta 2008 potrjuje, da status posebne avtonomije v Papui velja tudi za Zahodno Papuo. Jugozahodna Papua: Provinca se je leta 2022 odcepila od Zahodne Papue.

Druga raven Drugostopenjska delitev Indonezije predstavljata regentstvo (kabupaten) in mesto (kota). Predstavljata lokalno raven upravljanja pod ravnjo province. Vendar pa uživata večjo decentralizacijo zadev kot pokrajinski organ, kot je zagotavljanje javnih šol in javnih zdravstvenih ustanov. Prej sta bili skupaj znani kot Daerah Tingkat II (regija II. ravni).

Regentstvo in mesto sta na isti ravni in imata svojo lokalno upravo in zakonodajni organ. Razlika med regentstvom in mestom je v različnih demografskih podatkih, velikosti in gospodarstvu.

Na splošno ima regentstvo večje območje kot mesto, mesto pa ima nekmetijsko gospodarsko dejavnost. Regentstvo vodi regent (bupati), mesto pa župan (wali kota). Regent ali župan in člani predstavniškega sveta so izvoljeni na ljudskem glasovanju za petletni mandat, največ dva mandata.

Tretja raven Regentstva in mesta so razdeljena na okrožja, ki imajo več različic izrazov:

Kecamatan, ki ga vodi camat. Camat je javni uslužbenec, odgovoren regentu (v regentstvu) ali županu (v mestu). Kecamatane najdemo v večjem delu Indonezije. Okrožja, ki jih vodi kepala distrik, se uporabljajo v provincah znotraj Zahodne Nove Gvineje. V posebni regiji Yogyakarta se uporabljata kapanewon (za podrazdelitve regentstev), ki ga vodi panewu, in kemantren (za podrazdelitve mesta Yogyakarta), ki ga vodi mantri pamong praja.

Četrta raven Okrožja so razdeljena na desa (vas) ali kelurahan (mestno naselje). Desa in kelurahan sta podobne ravni delitve, vendar ima desa več moči v lokalnih zadevah kot kelurahan. Izjema je Aceh, kjer so okrožja razdeljena na mukim, nato pa še na gampong.

Statistika V naslednji tabeli je navedeno število upravnih podrazdelkov v Indoneziji od februarja 2025. NivoTip (Indonezija)Tip (slovenščina)Vodja vlade (Indonesian)Vodja vlade slovenščia)Štev. I Provinsi Provinca Gubernur Guverner 38 II Kabupaten Regentstvo Bupati Regent 416 Kota Mesto Wali Kota Župan 98 III Kecamatan, distrik, kapanewon ali kemantren Okrožje Camat, kepala distrik, panewu ali mantri pamong praja Vodja okrožja 7288 IV Desa ali kelurahan Vasi Kepala desa ali lurah Vodja vasi 84.048

Sklici

Kategorija:Geografija Indonezije