Dušan Tršar, slovenski kipar, * 18. januar 1937, Planina.
Življenje Rodil se je leta 1937 očetu Karlu, ki je bil ključavničar, in materi Pavli (roj. Kotar). Deset let starejši brat Drago je prav tako bil kipar.
Osnovno šolo je obiskoval v letih 1944 do 1949 v rodnem kraju, nižjo gimnazijo v letih 1949 do 1952 v Postojni in umetno-kovaško šolo v Kropi od 1952 do 1955.
Leta 1956 se je preselil v Ljubljano, kjer je delal kot umetni kovač in do leta 1958 obiskoval večerno gimnazijo.
V letih 1959 do 1964 je študiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost (današnja Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) pri Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju. Leta 1964 je za svoje dosežke naslednje leto prejel Študentsko Prešernovo nagrado. Podiplomski študij (t.i. specialko) je opravil pri Borisu Kalinu v letih 1964 do 1966.
Od leta 1968 do 1979 je bil zaposlen kot likovni pedagog v Pionirskem domu.
S štipendijo Prešernovega sklada je leta 1970 obiskal Italijo. V letih 1975 in 1976 je s štipendijo Moša Pijade in z udeležbo na v mednarodni izmenjavi obiskal Francijo.
Od leta 1979 do upokojitve 2006 je predaval kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih 1989 in 1991 je bil dekan akademije.
O njem je bil leta 2006 v režiji Ane Nuše Dragan posnet portretni film Dotikanja.
Leta 2012 je postal častni občan občine Kostanjevica na Krki.
Živi in dela v Ljubljani.
Delo
Tršarja je od nekdaj zanimala oblika v prostoru. Pri zgodnjih manjših delih, izvedenih v mavcu, terakoti, svincu in drugih materialih je izkazoval iskanja za kasneje izvedena večja dela.
Sprva je deloval v skupini, med katerimi so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne ter kasneje pridružena Vinko Tušek in Slavko Tihec. Skupina je leta 1969 umetniško dozorela, dobila izrazito novokonstruktivistično programsko osnovo in se leta 1970 tudi formalno ustanovila kot Neokonstruktivisti, a je po letu 1972 razpadla.
Tršar se je po novokonstruktivistični epizodi usmeril na področje raziskovanja v okviru lumino objektov, t.j. skulptur iz prosojnih plastičnih snovi (pleksi steklo), največkrat osvetljene od znotraj z neonskimi cevmi različnih barv. Ustvarjal je tudi objekte v kovinah. Od 1990. let dalje ustvarja skoraj izključno v bronu.
Nagrade
Študentska Prešernova nagrada (1964) Zlata ptica (1970) Župančičeva nagrada (1974) Nagrada Prešernovega sklada (1978) Zlata plaketa Univerze v Ljubljani (2003) Jakopičeva nagrada (2018)
Izbrana dela Žena v viharju, Kopalki (oboje 1967, varjeno železo) Svetlobni objekt IX, X, XI (1971, fluorescenčno pleksi steklo) SO Val (1975, pleksi steklo in neon) SO 4/75 (1975, pleksi steklo) Svetlobni objekt (1974, okras fasade tovarne Gorenjska oblačila, Kranj) Doprsje, (1984, jeklena pločevina, pri upravni enoti Ravne)
Sklici
Glej tudi
Seznam slovenskih kiparjev Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada
Kategorija:Nagrajenci_Prešernovega_sklada Kategorija:Župančičevi_nagrajenci Kategorija:Jakopičevi_nagrajenci