Friderik III. Krški (Frankopan) ( (druga polovica 13. stoletja – po 29. aprilu 1333 ) je bil hrvaški plemič iz rodbine Frankopanov, grof Krški, Vinodolski in Modruški.
Družina Bil je sin ustanovitelja slunjske veje družine, grofa Dujma II. Krškega. Z ženo Elizabeto je imel dva sinova, grofa Dujma III. in Jerneja VIII.. Njegova hči Elizabeta se je poročila z grofom Pavlom II. Bribirskim. Njegova žena je verjetno izhajala iz alpske grofovske družine, morda iz rodu grofov Otrenburških na Koroškem.
Življenje Leta 1308, ko so prebivalci Raba napadli in oropali otok Krk, je bil v Avstriji. Po vojni je sodeloval pri spravi obeh strani, zato je obiskal Rab. Takrat je bil upravitelj Senja, leta 1315 pa se skupaj z očetom Dujmom II. omenja kot dedni gospod Senja. Leta 1317 je njegov oče Dujmo II. umrl. Čeprav je imel Friderik velik vpliv na javne zadeve že za očetovega življenja, ni takoj postal starešina v družini, saj je imel starejše sorodnike, sinove Ivana III. Krškega. Od teh je najstarejši brat Vid V. prejel vodstvo družine. Vendar se je Vid obotavljal oditi v Benetke in priseči zvestobo dožu in velikemu svetu ter se ni odzval na večkratne prošnje, zavrnil pa je tudi plačilo dogovorjenih regalij. Tako so Benetke Frideriku ponudile guvernerstvo Krka, Friderik pa ni okleval in je odšel v Benetke ter leta 1319 prisegel zvestobo Benečanom, leta 1321 pa je od njih prejel del Krka, ki je prej pripadal sinu Ivana III., Vidu V..
Po tem je Friderik III. prevzel vodstvo družine in se začel približevati Habsburžanom. Leta 1322 je pomagal kralju Karlu I. Robertu pri namestitvi za hrvaškega in bosanskega bana Mladena II. Šubić Bribirskega, kralj pa je potrdil njegove posesti Modruš in Vinodol ter potrdil podelitev mesta Senj, ki ga je leta 1260 podelil kralj Béla IV.. Naslednje leto mu je kralj podelil Drežniško grofijo in leta 1322 potrdil podelitev mesta, Slunj. Leta 1326 je Friderik pomagal banu Mikcu Mihaljeviću pri njegovem poskusu, da bi zlomil moč Babonićev, Kurjakovićev, Nelipićev in drugih plemiških družin, ko pa je na območju med Cetino in Zrmanjo prevladal beneški vpliv, se je postavil na stran kraljevih nasprotnikov.
Med letoma 1327 in 1331 se je vpletel v istrski konflikt, kjer so se spopadli interesi Benetk in oglejskega patriarhata. Leta 1327 je pomagal Pulju proti Benečanom, takrat je opravljal službo načelnika v Miljah (Muggia), leta 1332 pa so Benečani računali na njegovo pomoč pri reševanju problema istrskega gradu Kožljak. Friderik III. je nato omenjen le v enem samem beneškem dokumentu z dne 29. aprila 1333, kjer je imenovan za razsodnika v tožbi med Ninjani in Budislavom Ugrinićem. Umrl je nekje leta 1333 in za seboj zapustil dva sinova, Dujma III. (1323–1348) in Jerneja VIII. (1327–1360).
Sklici
Viri
↑ Frangepán: A Frangepán család oklevéltára. Kiadja Thallóczi Lajos, Barabás Samu. I. kötet 1133–1453. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia. 1910.
↑ Klaić: Vjekoslav Klaić: Krčki knezovi Frankapani – Prva knjiga. Zagreb: Matica Hrvatska. 1901.
↑ Strčić2: Petar Strčić - Hrvtaski biografski leksikon: Frankapan, Fridrik III. hbl.lzmk.hr. Leksikografski zavod Miroslav Krleža (1998)
Glej tudi
Frankopani (rodbinsko drevo) Frankopanski grad/Frankopanski Kaštel, Krk Hrvatski biografski leksikon: Frankapan
Kategorija:Umrli leta 1333 Kategorija:Frankopani