Jošt Moravski (češko: Jošt Moravský ali Jošt Lucemburský, nemško: Jo(b)st ali Jodokus von Mähren) iz Luksemburške hiše je bil od leta 1375 moravski mejni grof, od leta 1388 luksemburški vojvoda in volilni knez Brandenburga in od leta 1410 do svoje smrti izvoljeni nemški kralj, uradno kralj Rimljanov, * okoli 1354, † 18. januar 1411.
Bil je ambiciozen in vsestranski vladar, ki je v začetku 15. stoletja prevladoval v nenehnih bojih znotraj Luksemburške dinastije in okoli nemškega prestola.
Življenje thumb|left|200px|Jošt Moravski, Gelnhausenski kodeks, 15. stoletje Jošt je bil rojen verjetno leta 1354 v moravski rezidenci Brno kot najstarejši zakoniti sin mejnega grofa Ivana Henrika, mlajšega brata svetega rimskega cesarja Karla IV. Luksemburškega. Češki kralj Venčeslav IV. in njegob polbrat Sigismund sta bila Joštova bratranca.Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Jobst" . Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 427
Po očetovi smrti leta 1375 je bil imenovan za njegovega dediča in vladal Moravski mejni grofiji ter se pogosto prepiral z mlajšim bratom Prokopom in olomuškimi škofi. Leta 1388 je prejel vojvodino Luksemburg, ki mu jo je v zastavo dal njegov bratranec, rimski kralj Venčeslav IV. Češki, sin pokojnega cesarja Karla IV. Istega leta je Jošt postal tudi volilni knez Brandenburške kneževine, ki mu jo je v zastavo dal ogrski kralj Sigismund. Slednji se je osredotočil na svojo oblast v Ogrskem kraljestvu.
Leta 1394 se je Jošt pridružil Ligi gospodov, uporu čeških plemičev okoli Bočka II. Poděbradskega proti kralju Venčeslavu IV. Venčeslava je dal aretirati na Praškem gradu. Kralja so kasneje v Wildbergu priprli avstrijski Starhembergovci. Na pobudo Venčeslavovih bratov Sigismunda in Ivana Görliškega je bil sklenjen mir, ko je bil kralj osvobojen, pa je ukazal Jošta izgnati iz Prage. Sigismund in Jošt sta leta 1401 podpisala pogodbo o vzajemnem dedovanju, a sta se kasneje spet sprla.
Po smrti nemškega (rimskega) kralja Ruperta III. leta 1410 so štirje od sedmih volilnih knezov 1. oktobra za naslednika izvolili Jošta, ki je nasprotoval svojemu bratrancu Sigismundu, ki so ga 10. septembra že izvolili trije volilni knezi. Odločilni glas v njegovo korist je dal njegov bratranec Venčeslav kot češki kralj. Četudi je imel Jošt podporo večine volilnih knezov, je 18. januarja 1411 umrl, verjetno zaradi zastrupitve. Njegova smrt je utrla pot Sigismundovi izvolitvi za rimskega kralja in njegovemu kasnejšemu kronanju za svetega rimskega cesarja leta 1433.
Zakonski zvezi Jošt se je leta 1374 poročil z Elizabeto Opolsko (1360–1374), hčerko vojvode Vladislava Opolskega. Po njeni smrti se je leta 1374 poročil Nežo Opolsko, hčerko vojvode Boleslava (Bolka) Opolskega. Neža je umrla leta 1409.
Sklici
Kategorija:Rojeni v 1350. letih Kategorija:Umrli leta 1411 Kategorija:Vladarji v 14. stoletju Kategorija:Vladarji v 15. stoletju