Ilija Mamuzić, hrvaški metalurg, univerzitetni profesor, * 18. februar 1940, Zagreb, † 30. julij 2025, Zagreb
Mamuzić se je predvsem ukvarjal z mehansko metalurgijo, obdelavo materialov z deformiranjem, preizkušanjem materialov in njihovimi lastnostmi. Od leta 1985 do svoje smrti leta 2025 je bil glavni urednik revije Metalurgija, ki danes velja za eno najbolj priznanih publikacij svojega področja.
Kariera Leta 1957 je opravil maturo na gospiški gimnaziji, zatem pa študiral na Tehnološko-metalurški fakulteti v Beogradu, kjer je leta 1961 diplomiral. Po končanem študiju se je zaposlil v železarni v Sisku, sprva v valjarni brezšivnih cevi, z letom 1963 pa v tehniški kontroli. Poleg dela v železarni je na Tehniški šoli Viktorovac v Sisku poučeval matematiko, tehnologijo ter opisno geometrijo, kjer je pridobil stike tudi z univerzitetnimi predavatelji. Leta 1963 je postal asistent Metalurškega oddelka Tehniške fakultete v Zagrebu.
Leta 1965 se je zaposlil na Inštitutu za metalurgijo, kjer je do leta 1974 vodil Laboratorij za preiskave materialov, ko je postal tudi docent na Tehniški fakulteti. V letih 1975–1984 je vodil Oddelek za plastično preoblikovanje, kasneje pa je do leta 1990 na Metalurški fakulteti v Sisku vodil istoimensko katedro.
Leta 1975 je doktoriral z disertacijo Istraživanje homogenosti i osobina legura gvožđe-ugljik ultrazvukom (), kasneje pa se je izpopolnjeval še v Franciji in na Češkoslovaškem. Leta 1976 je postal izredni, leta 1981 pa redni profesor sprva Tehniške fakultete, leta 1991 pa profesor in eden izmed soustanoviteljev Metalurške fakultete v Sisku Univerze v Zagrebu. V letih 1990–1997 je bil dekan Zavoda za metalurgijo, v letih 1984–86 in 1997–1998 pa njegov prodekan. Kot gostujoči profesor je predaval na Rudarsko-metalurški fakultetu v Kosovski Mitrovici in na Tehniški vojaški akademiji Kopenske vojske v Zagrebu, v Demokratični republiki Nemčiji, na Kitajskem in na Slovaškem, poučeval pa je predvsem o obrabi materiala, deformacijah, valjanju, toplotnemu utrujanju, preiskavah, brezrazreznemu konstruiranju ter razvoju toplotno obstojnih (železovih) zlitin. Upokojil se je leta 2010.
V letih 1978–1992 je bil predsednik Društva metalurških, geoloških in rudarskih inženirjev in tehnikov Sisaka, od leta 1992 pa je bil predsednik in soustanovitelj Hrvaškega metalurškega društva. Leta 1999 je postal častni profesor ukrajinske Državne metalurške akademije, leta 2000 pa častni doktor Tehniške šole Košice. Bil je tudi eden izmed sourednikov Hrvatske enciklopedije.
Bibliografija Svoje izsledke je objavljal v številnih mednarodno priznanih revijah ter bil član več uredniških odborov. Med drugimi je objavljal v revijah Zavarivanje, Metalurgija, Ljevarstvo; Rudarstvo, geologija i metalurgija; Kovine, zlitine, tehnologije; Journal of Materials Processing Technology, Materials Science and Technology, Acta metallurgica Slovaca, Problemy pročnosti, Goriva i maziva in Metal Science and Heat Treatment. Bil je tudi član več mednarodnih metalurških združenj, kot so ISSI, ESIC in CEMCO. Poleg naštetih področij je pisal tudi o zgodovini metalurgije ter zgodovini inženirstva na Hrvaškem. Njegova bibliografija zajema 756 enot, bil je mentor 5 doktorandom ter 82 diplomantom, napisal je 34 učbenikov ter 30 elaboratov
Osnovi tehnologije plastičnog oblikovanja metala, 1970 Študijné zvesti Archeologického ústavu Slovenskej akadémie vied, 1995 Teorija, materijali, tehnologija čeličnih cijevi (soavtor V. M. Druyan), 1996 Spomen-knjiga stodvadesetpetogodišnjice Hrvatskog inženjerskog saveza, 2003 Metalurgija, uvijek prosperitet za čovječanstvo, 2012 Sloistie êlektrokontaktnye materialy na osnove medi, hroma i vol’frama (soavtorja V. Buhanovskij in N. Rudnickij), 2016 Bibliografija časopisa Metalurgija 1962. – 2017.
Sklici
Viri
Kategorija:metalurgi Kategorija:Hrvaški univerzitetni učitelji Kategorija:Hrvaški akademiki Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Beogradu