Sedmerorečje (rusko: Семиречье, Semirečje, kazaško: Жетісу, Žetisu, kirgiško: Жети-Суу, Žeti-Suu, ujgursko; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega Kazahstana.
Ime Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od Balhaškega jezera. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Sedmerorečja spada v današnji kazahstanski regiji Žetisu in Almati, nekaj tudi v druge regije Kazahstana, nekaj pa v severni Kirgizistan.
Geografija thumb|300px|Reke, ki se še stekajo v Balhaško jezero V 19. stoletju je Sedmeroreška oblast obsegala stepe južno od Balhaškega jezera in dele gorovja Tjanšan okoli jezera Isik Kul. Oblast je imela površino 147.300 km² in je na severu mejila na Semipalatinsko oblast, na vzhodu in jugu na Kitajsko (Šindžjang) in na zahodu na nekdanje Fergansko, Sirdarsko in Akmolinsko oblast.
Gorovje Džungarski Altau, ki ločuje Sedmerorečje od kitajske regije Kuldža, se razteza proti jugozahodu proti reki Ili. Povprečna nadmorska višina gorovja je 2700 m, več osamljenih, s snegom odetih vrhov, pa doseže od 3400 do 4300 m. Na jugu regija objema zapleten sistem gorovij Alatau in Tjanšan. Dve verigi Altauskega gorovja, Transilski Alatau in Terski Alatau, se raztezata vzdolž severne obale jezera Isik Kul. Visoki sta od 3000 do 4600 m in obe delno zasneženi. Južno od jezera se v isto smer raztezata dve verigi Tjanšana, ločeni z dolino Narina. Vrhovi so visoki od 1800 in 2400 m. Zahodno od jezera se v nekdanjo Sirdarsko oblast zajeda Aleksandrova veriga s strmimi pobočji, visoka od 2700 do 3000 m in z nekaj vrhovi preko 4000 m. Drug gorski kompleks z veliko nižjo nadmorsko višino se razteza proti severozahodu od Zailijskega Alataua proti južnemu koncu Balhaškega jezera. Na severu, kjer je provinca mejila na Semipalatinsko oblast, je obsegala zahodne dele gorovja Tarbagataj, katerega vrhovi niso stalno zasnežćeni. Preostanek province je tvorila rodovitna stepa na severovzhodu (Sergiopol) in prostrane nenaseljive peščene stepe na jugu Balhaškega jezera. Južno od teh step so ob vznožju gora in na vhodih v doline obsežna območja rodovitne zemlje.
Podnebje thumb|left|250px|Jezero Kaindi Podnebje v Sedmerorečju je izrazito celinsko. V stepah so zime zelo mrzle. Temperature padejo na povprečnih -11 °C in Balhaško jezero vsako leto zamrzne. V stepah okoli Ala Kula vetrovi odpihujejo sneg. Prehod iz zime v pomlad je zelo hitra in stepe hitro ozelenijo, a jih kmalu ožge sonce. Povprečne temperature v Almatiju (733 m) so: letna 8 °C, januarska -8 °C in julijska 23 °C. Temperature v Prževalsku (1660 m) so: letna 2,5 °C, januarska -5 °C in julijska 17 °C. Še višje v gorah je pri Narinu (2100 m) povprečna letna temperatura le 6,5 °C, januarska −17 °C in julijska 18 °C.
Vodne površine thumb|Hribi med Biškekom in Almatijem Najpomembnejša reka je Ili, ki izvira v Tjanšanu v kitajski avtonomni prefekturi Ili Kazah v severnem Šindžjangu. Dolga je 250 km. V Tajanšanu izvira tudi reka Ču, ki teče proti severozahodu skozi nekdanjo Akmolinsko oblast. Reka Narin teče proti jugozahodu po eni od dolin Tjanšana v Fergansko dolino, kjer se izliva v Sir Darjo. Največji jezeri v Sedmerorečju sta Balhaško (ali Dengiško) jezero in Ala Kul, ki je bilo v obdobju po pliocenu povezano z Balkaškom jezerom, zdaj pa leži nekaj sto metrov višje in je z verigo manjših jezer povezano s Sisik Kulom, jezerom Isik Kul ter gorskima jezeroma Son Kul in Čatir Kul.
Prebivalstvo Konec keta 1906 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 1.080.700. Kazahi so predstavljali 76 % prebivalstva, Rusi 14 % in Taranči (Ujguri) 5,7 %.
Zgodovina in uprava Zgodovina osrednje sedmeroreške stepe je tesno povezana s številnimi ljudstvi, ki so živela na tem območju.
V obdobju od 6. do 3. stoletja pr. n. št. so iranski Saki ustanovili svojo prvo državo, katere središče je bilo v Sedmerorečju. Sredi 6. stoletja n. št. so Sedmerorečje, osrednji Kazahstan in Horezm zasedla turška ljudstva.
thumb|left|Sedmeroreška oblast leta 1900 thumb|left|Poljski zemljevid iz leta 1903; kot Sedmerorečje (poljsko: Siedmiorzecze) je označena mnogo manjša pokrajina jugovzhodno od Balhaškega jezera
Sedmerorečje je v 17. stoletju pripadalo Džungarskemu kanatu. Ko je Džungarski kanat leta 1755 osvojila dinastija Čing, je območje postalo del dinastije Čing pod neposredno oblastjo generala Ilija (kitajsko: 伊犁將軍, Yīlí jiāngjūn), s sedežem v utrdbi Huijuan, takrat bolj znani kot Ili ali Nova Kuldža,. približno 30 km zahodno od Jininga. Leta 1854 je večino kitajskega Sedmerorečja pred izbruhom krimske vojne priključilo Rusko carstvo. Vojna je preprečila nadaljenje prodiranje Rusov proti jugu. Ozemeljsko spremembo je potrdil Tarbagatajski sporazum, s katerim je Rusija na račun kitajskega Šindžjanga pridobila okoli 900.000 km² ozemlja. Na mestih nekdanjih kokandskih trdnjav na stepski meji sta bili leta 1854 ustanovljeni dve glavni trdnjavi in garniziji v regiji, Verni (Almati) in Pišpek (Biškek).
Od leta 1867 do 1884 je bilo Sedmerorečje del ruskega Turkestana, potem pa je do leta 1899 spadalo v Generalno gubernijo step. Tisto leto je bilo vrnjeno v Turkestan. Gubernija je bila razdeljena na šest okrožij, katerih glavna mesta so bila Verni (Almati, glavno mesto), Jarkent, Kopal (Kapal), Pišpek (Biškek), Prževalsk (Karakol) in Sergiopol (Ajagoz).
Pred rusko revolucijo leta 1917 je bila glavna dejavnost Rusov, Ujgurov in Džungarjev, delno tudi Kazahov, kmetijstvo. Najpomembnejši pridelki so bili pšenica, ječmen, oves, proso, riž in krompir. Gojili so različne oljnice in krmne rastline, pa tudi bombaž, konopljo, lan in mak. Kazahi so se zelo intenzivno ukvarjali z živinorejo, in sicer s konji, govedom, ovcami, kamelami, kozami in prašiči. Dobro razvito je bilo sadjarstvo. Carska krona je vzdrževala dva vzorčna vrta. Zelo razširjeno je bilo čebelarstvo. Med proizvodne obrate so spadali mlini, destilarne, usnjarne in tobačne tovarne. Veliko nomadskih Kazahov in stalnih naseljencev se je ukvarjalo z domačimi obrtmi, vključno s tkanjem preprog in izdelavo filca ter sedlarskih in kovinskih izdelkov. Vrednost trgovine s Kitajsko je bila leta 1911 ocenjena na malo manj kot pol milijona funtov. Po rusko-japonski vojni leta 1905 in izgradnji Transaralske železnice se je močno povečalo priseljevanje ruskega prebivalstva, ki ga je vodil Oddelek za migracije (rusko: Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu. Pokrajino je do boljševiškega prevzema oblasti leta 1921 upravljal Vasile Balabanov, podrejen generalu Aleksandru Dutovu. Dutov in Balabanov sta po prihodu boljševikov pobegnila na Kitajsko.
thumb|Trgovina v Almatiju v 19. stoletju thumb|Stolnica Vnebovzetja v Almatiju
Po srednjeazijski vstaji leta 1916 in ruski revoluciji leta 1917 se je oblast začasne vlade v regiji sesula. Kazahi naj bi v nasilju, ki je sledilo v Sedmerorečju, ubili približno 2500 ruskih naseljencev, temu pa so sledili enako krvavi povračilni ukrepi proti nomadskemu prebivalstvu, ki so jih vodili delavsko-vojaški sovjeti v Taškentu in Verniju. Boljševiška oblast je bila ponovno vzpostavljena v letih 1918–1921 v nizu kampanj, ki jih je vodil Mihail Frunze, po katerem je bilo preimenovano mesto Pišpek. Leta 1924 je nova Sovjetska zveza Sedmerorečju priključila južni del nove Kazahstanske ASSR. Leta 1931 je Kazahstanska republika postala polnopravna sovjetska republika in nominalno neodvisna od Rusije. Leta 1936 je postala sovjetska republika tudi Kirgiška ASSR z južnim delom Sedmerorečja. Konec leta 1991 sta obe republiki razglasili neodvisnost od Sovjetske zveze in ustanovili novi državi Kazahstan oziroma Kirgizistan.
Podobna imena Ime okrožja Onsu (Vensu) v bližnji prefekturi Aksu v Šindžjangu na Kitajskem v ujgurščini in drugih turških jezikih pomeni 'deset voda'. Obe imeni sta sestavljeni iz številke 'deset', ki ji sledi beseda 'su', ki pomeni reko ali vodo. Krajevno ime Aksu v bližnji prefekturi Aksu je turško in pomeni 'bela voda'. Ime reke Kizilsu in bližnje prefekture v Šindžjangu pomeni 'rdeča voda' (kitajsko: 克孜勒苏河).
Sklici
Kategorija:Kazahstan Kategorija:Kirgizistan