Arheološko najdišče Sbeitla je arheološko najdišče v Sbeitli v severno-osrednji Tuniziji. Predstavlja rimske ruševine SufetuleArchaeological site of Sbeitla , Tunisian National Institute of Historic and Artistic Heritage, December 15, 2010 in vsebuje najbolje ohranjene rimske forumske templje v Tuniziji. Izkopavanja in restavriranje so izvedli med letoma 1906 in 1921.

Zgodovina Mesto je bilo ustanovljeno, če že ne obstaja, med vladavino cesarja Vespazijana. Sufetula je bila prizorišče velikega spopada med Bizantinci in Arabci leta 647,SUFETULA (Sbeitla) Tunisia., A. ENNABLI kar je postavilo temelje za kasnejšo muslimansko osvojitev škofije Sufetula in nadaljnja osvajanja v južni Evropi.

Glavne znamenitosti Rimski ostanki Kapitolski hrib thumb|Kapitolska triada: Jupiter, Junona in Minerva Kapitolski hrib, osrednji element vsakega rimskega mesta, sestavljajo trije ločeni templji, posvečeni Kapitolski triadi: Jupitru, Junoni in Minervi, ki predstavljajo versko središče mesta. Tvorijo homogen in spektakularen ansambel v klasičnem rimskem slogu, zgrajen na podijih, ki so pri vznožju ločeni s hodniki. Pred vsakim templjem je portik s štirimi stebri, ki podpirajo pediment, in obdan z lažno kolonado. Do Kapitolskega griča se dostopa po stopniščih na stranskih templjih, ploščad pred osrednjim templjem pa tako služi kot galerija.

Forum thumb|Forum Sbeitla Rimski forum, pravokotne oblike in obdan z obzidjem, ki meri približno 70 x 67 metrov, je osrednji trg, velik približno 34 x 37 metrov, tlakovan z apnenčastimi ploščami in na treh straneh obdan s kolonadami, ki podpirajo strehe portika. Stebri, trinajst na jugovzhodni strani in petnajst na straneh, so bili prvotno zaključeni s korintskimi kapiteli, skupna višina pa je približno 5,50 metra.

Galerija, ki na dveh straneh meji na trg, je široka šest metrov in se konča pri templjih z nišami. Iz te galerije je dostop do vrste majhnih prostorov, širokih od štiri do pet metrov.

Velika javna kopališča thumb|Tloris Velikih kopališč To je precej velika stavba z nepravilnim tlorisom, ki nima osrednje osi. Spomenik je dvojni, obsega kompleks prostorov za letna kopališča in manjšega za zimska kopališča; oba sta ločena z vmesnim prostorom, ki vsebuje vhodne dvorane in palestro. Obiskovalci vstopijo v stavbo skozi vrata, uokvirjena z dvema stebroma, ki se odpirajo v preddverje, kjer na nasprotni steni stoji podstavek kipa s častnim napisom v imenu Carpentius. left|thumb|Palestra Velikih kopališč

Na desni strani se vstopi v prvo sobo, ki se najverjetneje uporablja kot garderoba; sledi druga soba, iz katere se vstopi v palestro na prostem, ki meri približno 27 x 17 metrov, obdano s portikom na vseh štirih straneh in tlakovano z mozaiki z geometrijskimi vzorci.

Palestra vodi do poletnih kopališč, ki jih sestavlja velik frigidarij, razdeljen na dva velika prostora, vsak z bazenom na svojem koncu. Eden od teh prostorov se odpira na dva druga, verjetno tepidarija, katerih dvojna tla z opečnimi stebri podpirajo betonska tla, v stene pa so vgrajeni tudi terakotni kanali za vroč zrak.

Slednji prostori se odpirajo na kaldarij, klasične križaste oblike, s kvadratnim prostorom v sredini, dvema pravokotnima nišama na obeh straneh in polkrožno eksedro v sredini. Do zimskega kopališča se dostopa skozi garderobo, ki vodi do frigidarija z dvema kvadratnima prostoroma in enim bazenom na skrajnem koncu. Slednji vključuje niše na treh straneh, domnevno namenjene kipom, niz prostorov, ki tvorijo tepidarij vzporedno s frigidarijem, nato pa križasti kaldarij s pravokotnim prostorom v sredini in tremi bazeni, dvema pravokotnima ob straneh in enim polkrožnim v sredini.

Utrdbe Utrdbe so ograjeni prostori brez vrat, do katerih se dostopa po lestvah. Služile so kot zatočišča za prebivalce. Notranjost je razdeljena na prostore in vključuje vodnjak za oskrbo z vodo; trije so se ohranili do danes, dva sta bila izkopana po letu 1945 in obnovljena.

Gledališče thumb|Pogled na gledališče

Gledališče je na bregovih vadija v vzhodno-osrednjem delu mesta. Sedeži gledališča so bili obnovljeni v letu 2010, dvignjeni stebri pa izstopajo na dolini.

Amfiteater Amfiteater je zgradba, posvečena prebivalstvu, in je na severozahodu najdišča. Še ni bil v celoti izkopan in vse njegove skrivnosti še niso bile razkrite..

Akvadukt thumb|Akvadukt

Akvadukt poteka čez vadi Sbeitla, je dolg približno petdeset metrov. Zasidran je v skalo in stoji na treh osrednjih stebrih. Med deli, ki so potekala med letoma 1907 in 1911, je bil utrjen in obsežno prenovljen.

Slavolok Antonina Pija thumb|Slavolok Antonina Pija

Osrednji portal slavoloka ima dva podboja, ki ju prebadata stranska loka. Celoten slavolok krasijo štirje stebri, vsak s podstavkom. Pod stranskima lokoma sta dve niši, verjetno namenjeni kipom. Lok je zaključen s tristopenjskim arhitravom, nad katerim je v zgornjem nadstropju posvetilo z letnico 139 Antoninu Piju in njegovima dvema posvojenima sinovoma.. Lok omogoča dostop do foruma po štirih stopnicah.

Dioklecijanov slavolok left|thumb|Dioklecijanov slavolok

Dioklecijanov slavolok, ki stoji jugovzhodno od mesta in je bil obnovljen med letoma 1910 in 1911,. je skupaj s tremi templji najbolj občudovan spomenik v Sbeitli. Je pravokotnik, ki meri 12,15 metra krat 6,85 metra in tako tvori monumentalna vrata, široka več kot pet metrov, uokvirjena z dvema debelima podbojema, od katerih ima vsak nišo; pred njima stoji podstavek, ki podpira dva pilastra, ki ležita na dveh korintskih stebrih.

Slavolok ima masiven videz z rustikalno dekoracijo, ki jo na zunanji strani krasi napis; ta napis razkriva, da je bil posvečen cesarjem prve tetrarhije, ki jo je Dioklecijan ustanovil konec 3. stoletja, da bi se uprl vpadom barbarov.

Bizantinski ostanki Večina bizantinskih stavb stoji na temeljih in vključuje elemente starejših rimskih. Mednje spadajo: Bazilika Bellator (konec 4. ali začetek 5. stoletja), poimenovana po lokalnem škofuJ. Patout Burns, Robin M. Jensen, Christianity in Roman Africa: The Development of Its Practices and Beliefs, p. 149 ff. Eerdmans 2014, in vključno s Kapelo Jucundus, ki je služila kot krstilnica in je bila poimenovana po škofu iz začetka 5. stoletja, ki je bil tam pokopan Bazilika Vitalis (5.–6. stoletje), poimenovana po svojem ustanovitelju. Pod tlemi ladje so našli bazen, ki je pred cerkvijo in je okrašen z ribjim mozaikom. Servusova cerkev (5. stoletje), poimenovana po svojem prezbitru Cerkev svetih Gervazija in Protazija ter svetega Trifona

Drugi spomeniki Stavba letnih časov Slavolok Septimija Severja Fontane Oljarne

V umetnosti in literaturi Grafika slike Charlesa Bentleyja z naslovom Ruševine Sbeitlaha, starodavne Sufetule v Tunisu, je bila objavljena v Fisher's Drawing Room Scrap Book leta 1838 s poetično ilustracijo Letitie Elizabeth Landon kot Smrt leva med ruševinami Sbeitlaha.

Sklici

Zunanje povezave

Sufetula Sufetula – Fotos + Infos Sufetula - Zgodovina mesta in cerkvene stavbe

Kategorija:Rimska mesta v Tuniziji Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji